Ameriško obrambno ministrstvo je izdalo priročnik o pravilih vojskovanja. 1200-stranski dokument povzema pravila vojnega prava, seveda v prosti interpretaciji ameriških oblasti. Najbolj problematična je opredelitev vloge vojnega novinarja. Poleg do sedaj veljavnega statusa civilista priročnik določa, da se novinarja lahko šteje tudi za neprivilegiranega pripadnika agresorjev. Pentagon ta status upravičuje z dejstvom, da se novinarji lahko spustijo v nekatere sovražne aktivnosti, kot sta vohunjenje in sabotaža. Na vsebino pravilnika se je že odzvala organizacija Novinarji brez meja, ki opozarja, da tovrstne opredelitve puščajo preširoko polje interpretacije. Kritiki priročnika ZDA primerjajo z drugimi avtoritarnimi državami, saj se zaradi ohlapnih definicij lahko omejuje medijska svoboda.

Grški otok Kos, sicer priljubljena turistična destinacija, se je te dni prelevil v poosebljen kaos. Zaradi nemogočih razmer, v katerih se je znašlo približno 7000 beguncev, so včeraj izbruhnili nemiri. Potem ko so približno 1500 ljudi nastanili kar na tamkajšnjem stadionu, je na stotine razočaranih večinoma afganistanskih in sirskih beguncev blokiralo eno izmed cest glavnega mesta. Policija je med drugim množico skušala obvladati tako, da je vanjo sprožila vsebino gasilnih aparatov. Migranti, ki so se znašli na otoku s 30 tisoč prebivalci, zahtevajo zgolj birokratsko ureditev njihovega statusa in hrano.

Simptomi nespametne evropske politike do beguncev so prisotni širom kontinenta. Trenja je tako mogoče opazovati v atenskih parkih, na francosko-britanski meji v Calaisu, v italijanskem alpskem tranzitnem mestu Bolzano in na obrobju Dunaja v nehumanih begunskih taboriščih. Evropska komisija je sicer v ponedeljek članicam z največ pribežniki namenila 2,4 milijarde evrov iz sklada za azil, migracije in vključevanje, a denar bo izrecno namenjen izboljšani kontroli meja, obdelavi prošenj za azil in vračanju migrantov v države izvora.

Indijska vlada je vložila tožbo v višini sto milijonov dolarjev zoper švicarski Nestle. Za ta korak se je odločila zaradi nepoštenega trgovanja oziroma po tem, ko je junija letošnjega leta zaradi povečane vsebnosti svinca in vsebnosti nenavedenega natrijevega glutamata na embalaži že prepovedala prodajo rezancev Maggi, znamke v lasti Nestleja. Omenjeni rezanci so v Indiji zelo popularni, znesek od prodaje letno znaša približno 240 milijonov dolarjev. Družba v Indiji tako pokriva 80 odstotkov trga instant rezancev. Po junijski prepovedi prodaje so se na Nestleju odločili za pritožbo na višjem sodišču v Bomabaju, a so bili vseeno primorani uničiti prek 400 milijonov ton produktov znamke Maggi.  

Tožba Indije vsekakor ni osamljen primer. Ugled Nestleja je že desetletja omadeževan, med najbolj odmevne afere te družbe pa se uvršča kampanja proti njenemu monopolu nad vodnimi viri na afriški celini, kjer je Nestle prebivalcem prodajal drago ustekleničeno vodo Nestle Pure Life.

Ostajamo pri regulacijah. Tajni dokumenti razkrivajo lobiranje Velike Britanije za znižanje že tako okrnjenih okoljevarstvenih standardov Evropske unije. Gre predvsem za zmanjšanje izpustov dušikovih in žveplovih oksidov. Zaradi regulacij bi bila Velika Britanija prisiljena uvažati premog iz Rusije, Kolumbije ali Južne Afrike, njihov premog ima namreč preveliko vsebnost žvepla. Vlada svoje lobiranje zagovarja z bitko za delovna mesta, medtem ko raziskave kažejo nevarne vplive izpustov iz britanskih premogovnikov.

V Afriko. Po razgretem televizijskem intervjuju je mednarodno priznani libijski premier Abdulah Al-Tani zatrdil, da bo v nedeljo parlamentu vročil svojo odstopno izjavo. Med televizijskim intervjujem je bil Al-Tani soočen z jeznimi vprašanji državljanov, ki ga krivijo za slabo stanje v državi, še posebej po tem, ko je njegova administracija imenovana Svet namestnikov izgubila nadzor nad Tripolijem. Prestolnico je zasedla organizacija Novi Generalni narodni kongres, ki zdaj obvladuje večino ključnih ministrstev in državnih teles ter si želi mednarodne priznanosti.

Ostajamo v Afriki. Iz Srednjeafriške republike se širi glas o novih zlorabah s strani vojaških enot Združenih narodov. Te pomagajo pri stabilizaciji razmer v državi, ki so nastale po prenekaterih državnih udarih in spopadih med vojaškimi skupinami. Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je na enote zvrnila krivdo za smrt očeta in sina, ki sta preminula v navzkrižnem streljanju na ulici, ter jih obtožila posilstva dvanajstletne deklice. Po pripovedovanju dvanajstletnice jo je vojak izvlekel iz hiše na dvorišče in jo posilil v senci tamkaj postavljenega tovornjaka. Nedavni dogodki bodo tako zagotovo le še poostrili nadzor nad dogajanjem med misijo modrih čelad, saj Združeni narodi že obravnavajo primere spolne zlorabe otrok s strani francoskih sil.  

Amnesty International pa se v teh dneh javnosti ni oglasila zgolj s poročilom o zlorabah v Srednjeafriški republiki. Na zasedanju Mednarodnega sveta te organizacije v Dublinu so sprejeli sklep, s katerim se bodo odslej zavzemali za  dekriminalizacijo prostitucije. Organizacija meni, da je to najboljši način za zaščito vpletenih v prostitucijo. Podpora je bila izražena kljub kritikam, predvsem ženskega lobija, ki dekriminalizacijo enačijo z zvodništvom. Situacijo opiše Luca Stevenson iz Mednarodnega odbora za pravice spolnih delavcev v Evropi.

Izjava

Podrobnejše informacije o sprejeti resoluciji sledijo v oddaji OFFsajd ob 17.00.  

 Off sta pripravila Zupan in vajenka Katja.