Tožilstvo v Združenih državah Amerike je v zveznem sodišču v newyorškem Manhatnu vložilo tožbo proti Banki Amerike, angleško Bank of America, ki jo krivi za izgubo več kot milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja. Izgubo je Banka Amerike povzročila s prodajo toksičnih hipotekarnih kreditov propadlima bankama Fannie Mae in Freddie Mac. To je prva tožba ameriškega sodnega ministrstva, uperjena proti financerjem hipotekarnih kreditov, ki so leta 2008 potrebovali državno pomoč. Banka Amerike je leta 2008 kupila največjega hipotekarnega kreditodajalca v Ameriki - Countrywide Financial - in nadaljevala njegovo shemo odobritve kreditov. Shema je mimo zakonskih omejitev hitela z odobritvami kreditov ljudem, ki niso bili sposobni odplačevanja, česar se je vodstvo Countrywida in Banke Amerike zavedalo. Slabe pakete, ki so dosegali 40-odstotno stopnjo propada, je Banka Amerike prodajala naprej obema propadlima bankama - Fannie Maeju in Freddie Macu. Tožilci od Banke Amerike zahtevajo odkškodnino, kakor tudi visoko denarno kazen, saj je goljufivo vedenje pripeljalo do izgube velike količine javnega denarja ob reševanju bank.

Iranska sodna oblast je drugič zavrnila zahtevo predsednika Mahmouda Ahmadinejada, da obišče svojega priprtega medijskega svetovalca. Ahmadinejadov medijski svetovalec Ali Akbar Javanfekr je bil septembra obsojen na šestmesečno zaporno kazen zaradi članka, ki je kršil javno spodobnost. Odločitev sodišča naj bi kazala na upadanje moči iranskega predsednika, ki ga kritizirajo tudi zaradi njegovega vodenja države, saj se je Iran znašel pod strogimi zahodnimi sankcijami, ki razkrajajo iransko ekonomijo. Prav tako je od leta 2011 v sporu z iranskim vrhovnim voditeljem, Ajatolo Alijem Hamenejem, ki je na mesto obveščevalnega ministra ponovno nastavil Heyder Moslehija, čeprav ga je Ahmadinejad pred tem odstavil. Po drugi strani lahko sodniško odločitev vidimo tudi kot spoštovanje ločevanja vej oblasti v Iranu, saj predsednik nima pravice delati mimo volje in odločitev sodišč.

Nizozemski antipiratski skupini BREIN, sponzorirani iz ameriškega Hollywooda, je na sodišču v Haagu uspela prelomna zmaga v čistunskem boju proti piratstvu. BREIN je od internetnega ponudnika XS Networks zahteval blokiranje piratske strani SumoTorrent in izdajo podatkov o lastniku. XS Networks so zahtevo zavrnili in od BREIN-a želeli sodno odločbo. Sčasoma je XS Network v navezi s SumoTorrentom podatke BREIN-u sicer dostavil, vendar so bili napačni. Zavlačenje pa je omogočilo SumoTorrentu prenos svojih aktivnosti na strežnike v Ukrajini, izven dosega BREIN-a. Slednji je proti internetnemu ponudniku XS Network sprožil tožbo, sodišče v Haagu pa je odločilo v korist BREIN-a, saj je po mnenju sodišča XS ravnal malomarno. Kršenje avtorskih pravic na SumoTorrentu je bilo evidentno, zato bi moral stran blokirati ob prvem pozivu BREIN-a. Kot posledico bo moral XS Network plačati sodne stroške in še nedoločen znesek odškodnine. Prav tako mora BREIN-u predati vse podatke o lastnikih SumoTorrenta, vsak dan zavlačevanja pa ga stane 10.000 evrov. Odločitev sodišča je prelomna, saj je odgovornost za vsebine na spletnih straneh uporabnikov preložila na internetne ponudnike, kjer strani gostujejo. Prav tako bodo zaradi strahu pred tožbami internetni ponudniki na Nizozemskem v prihodnje hitreje blokirali strani, ki jih bodo antipiratske organizacije označile za sporne.

Rudarsko podjetje AngloGold Ashanti iz Južne Afrike je odpustilo 12.000 svojih delavcev, ki so nadaljevali stavko in se kljub ultimatu niso vrnili na svoja delovna mesta. AngloGold je zadnje izmed več podjetij, ki so poskušala z ultimati prekiniti stavko rudarjev. Podjetje Gold Fields je zaradi istih razlogov le nekaj dni nazaj odpustilo 8.500 rudarjev, podjetje Anglo American Platinum, največji proizvajalec platine na svetu, pa je že v začetku meseca odpustil 12.000 rudarjev. Stavke 100.000 delavcev se v Južni Afriki nadaljujejo že od avgusta z zahtevami po višji plači in boljših pogojih dela. Posledica nerazrešitve spora pa ni le gospodarska škoda, saj so policaji 16. avgusta pri razbitju stavkajočih ustrelili 34 ljudi.

Afriška unija je ponovno sprejela Mali v svoj blok in napovedala, da bo v naslednjih tednih pripravila vojaški načrt za napad na islamistično skupino Ansar Ad Dine, ki je prevzela kontrolo na severu Malija. Mali je bil iz bloka afriške unije izločen zaradi državnega udara v marcu. Napad na Ansar ad Dine bo ob pripravi načrta v naslednjih tednih, podprl tudi Varnostni Svet Združenih Narodov.

V državnem zboru se bosta v prvi obravnavi znašla predloga zakona o organiziranosti in delu v policiji ter zakon o nalogah in pooblastilih policijezakon o nalogah in pooblastilih policije. Z zakonoma se bo nadomestilo sedanji zakon o policiji iz leta 2008, spremenjen pa je način imenovanja in razreševanja generalnega direktorja policije. Minister za notranje zadeve kandidata lahko išče prek javnega ali internega razpisa, še pred vložitvijo predloga vladi pa mora minister pridobiti mnenje posebne avtonomne strokovne komisije o ustreznosti kandidata. Z novima zakonoma bo o generalnemu direktorju policije še vedno odločala vlada na predlog notranjega ministra. Drugi pomembnejši del sprememb pa je imenovanje direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga bo izbiral vladno potrjeni generalni direktor policije. Svoje mnenje o spremembah imenovanja nam je podal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kaj spremembe prinašajo k delovanju policije? Nadaljuje Uroševič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Po mnenju Radivoja Uroševiča pa imajo napovedane spremembe tudi učinke na socialni dialog v policiji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Radivoj Uroševič dodaja, da bo ob neupoštevanju stavkovnega sporazuma z vlado svet policijskega sindikata razmišljal o nadaljevanju stavke:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.