Francija nadaljuje pregon islamistov, povezanih s petkovim napadom v Parizu. Poleg bombardiranja tarč Islamske države na Bližnjem vzhodu je francoska država mobilizirala 115.000 pripadnikov varnostnih sil in opravila 128 racij po državi. Situacija je eskalirala v predmestju na severu Pariza, natančneje v distriktu Saint-Denis, kjer so se odvili spopadi med policijo in terorističnimi osumljenci. Med slednjimi naj bi bil tudi Abdelhamid Abaaoud, ki ga smatrajo za glavnega organizatorja pariškega napada. V operaciji je bilo ranjenih več policistov in zajeti vsaj trije osumljenci, medtem ko sta bila dva ubita.

Medtem so se voditelji držav G20 na srečanju v Turčiji dogovorili o širšem sodelovanju pri spopadu s terorizmom, predvsem med evroazijskimi silami. Zagotovila o sodelovanju so bila dosežena na bilateralnih pogovorih med Rusko federacijo in Veliko Britanijo ter Nemčijo. Francoski predsednik Hollande 26. novembra potuje v Moskvo, šušlja pa se o oblikovanju nove strategije v Siriji, tokrat usklajeno med zahodnimi silami in Rusijo. Le dva dni prej bo Hollande namreč potoval v Washington na pogovor z Barackom Obamo.

V bruseljskih krogih se sočasno nadaljuje razprava o francoski uveljavitvi 42. člena pogodbe Evropske unije. Na dnevnem redu je oblikovanje trajnih struktur sodelovanja, kar v realnosti odpira možnost ustanovitve uradnih vojaških sil Evropske unije. 42. člen namreč dopušča možnost, da skupina najbolj voljnih držav prične z ustanavljanjem trajnih struktur, h katerim se lahko ostale članice pridružijo postopno.

Posledica pariškega napada je tudi oteževanje reševanja begunske krize. Najnovejša anketa iz Velike Britanije kaže, da skoraj 50 odstotkov Britancev od svoje države želi, da sprejme manj ali sploh nobenih sirskih beguncev. Glede na predhodno anketo septembra se je delež povečal za 22 odstotkov.

Ista debata se odvija tudi na drugi strani Atlantika, kjer je predsednik Barack Obama obelodanil načrt za sprejem 10.000 sirskih beguncev. Boj proti načrtu napoveduje republikanski predsedniški kandidat Ted Cruz, ki v kongresu pripravlja zakonodajo, ki bi preprečevala nastanitev sirskih beguncev muslimanske veroizpovedi. Proti Obamovemu načrtu so se izrekli tudi ostali predsedniški kandidati, medtem ko je več guvernerjev zveznih držav, večinoma republikancev, napovedalo boj proti nastanitvi beguncev.

Več kot 50 analitikov ameriških obveščevalnih služb je podpisalo skupno pismo,v katerem opozarjajo na prikrojevanje poročil o moči terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu. Njihovi nadrejeni naj bi omilili predsedniška poročila o moči Islamske države in fronte al-Nusra, s čimer naj bi se zadovoljevalo medijski zgodbi o ameriški zmagi. Zaradi obtožb je glavni pentagonski notranji preiskovalec pričel z uradno preiskavo.

Med notranjimi zdrahami ameriških obveščevalcev je hekerski kolektiv Anonymous izničil 5.500 islamističnih profilov na Tweeterju. Ne preseneča torej izjava Williama Binneya, veterana z 32 letnim stažem znotraj ameriške obveščevalne srenje in očeta ameriškega programa zajemanja podatkov, ki bi državni obveščevalni aparat z veseljem zamenjal s hekerji Anonymousa. Po njegovem mnenju je ameriška obveščevalna služba neefektivna zaradi prevelike količine podatkov, korupcije, poplave denarja in privatnih prisklednikov.

Nemčija bo nadaljevala z izgradnjo drugega plinovoda v Severnem morju. Nord Stream 2 bo tako kot obstoječ plinovod Nord Stream 1 dobavljal ruski plin nemškemu ozemlju mimo težavnih držav, kot sta Ukrajina in Poljska. Podkancler Sigmar Gabriel je prav tako opozoril Evropsko unijo, da se naj ne vmešava in sabotira projekta za kar je Bruselj sicer že izkazal voljo.

Kitajski premier Xi Jinping je na srečanju Azijsko-Pacifiškega ekonomskega sodelovanja izrazil željo po pohitritvi ustanovitve FTAAP - cone svobodne trgovine Azije in Pacifika. Ekonomski projekt FTAAP je diametralno nasprotje ameriškemu TPP-ju, natančneje trans-pacifiškemu partnerstvu, ki prav tako govori o coni takoimenovane svobodne trgovine, vendar izključuje Kitajsko in Rusko federacijo.

Glede na izjave predsednika komisije za nadzor obveščevalnih služb Branka Grimsa se Slovenija nahaja v vojni. Sicer posredno, ker smo del Evropske unije, ki je od petkovega napada v Parizu v vojni.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Kot del evropske družine bo Slovenija sodelovala pri evropskih udejstvovanjih proti Islamski državi, posledično se lahko straši z ogroženostjo. Ljudski predsednik Pahor je medtem pričel miriti sodržavljane. Po njegovem mnenju je Slovenija še vedno varna država, četudi je glede na francosko uveljavitev 42. člena pogodbe Evropske unije obljubila pomoč. Nadaljuje slovenski predsednik:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Medtem ko bivši evroskeptiki desnega političnega pola prestopajo na stran Evropske unije - po novem je ogrožena in v vojni, zatorej jo je potrebno braniti -, se na medmrežjih oblikujejo pomisleki o slovenskem članstvu v mednarodnih klubih. Na spletni strani pravapeticija dobiva zagon pobuda za takojšen izstop iz evropske družine in severnoatlantskega obrambnega zavezništva, še preden bomo priskledniki novega križarskega pohoda po Bližnjem vzhodu.

Od sedme jutranje ure se izvaja splošna stavka zaposlenih v policiji in ministrstvu za notranje zadeve. Policisti bodo izvajali interventne naloge, ne bodo pa izvajali ukrepov na lastno iniciativo in preventivnih aktivnosti, prav tako se ne bo sankcioniralo manjših kršitev. Sindikalni predstavniki stavko smatrajo za sicer skrajno sredstvo, ki odraža poraz vlade v socialnem dialogu s policijo, ki ni uredil statusa policistov, njihovih plač ter tudi opreme in kadrov. Več pove predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.