Tunizijski parlament je štiri mesece po volitvah potrdil vladni kabinet premierja Eljesa Fakfaka. Največja parlamentarna stranka Ennahda , zmagovalka oktobrskih volitev, je po vključitvi šestih njihovih članov v ministrsko ekipo podprla novo vlado. Prvi neuspešni poskus sestavljanja vlade je pripadel prav tej stranki, ki s svojimi 52 glasovi v razdrobljenem 217-sedežnem parlamentu ni uspela sestaviti vlade. Predsednik Kais Saied je nato mandatarstvo podelil nekdanjemu finančnemu ministrstu Fakfaku, ki bo poskušal kot tehnični premier voditi vlado šestih strank. Ena prvih nalog nove vlade bodo poleg rešitve težave 15-odstotne brezposelnosti pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom, saj se štiri leta trajajoči 3-milijardni paket pomoči v zameno za trgu prijazne gospodarske reforme zaključi aprila letos. Prav toliko naj bi potrebovala Tunizija, da pod streho spravi letošnji proračun.

Šrilanka je uradno preklicala svoje upoštevanje resolucije Združenih narodov o preiskovanju vojnih zločinov. Predhodni premier Ranil Wickremesinghe je resolucijo podpisal leta 2015 v skladu z obljubo o preiskavi vojnih zločinov državne vojske in tamilskih tigrov, zagrešenih med 26 let trajajočo državljansko vojno, ki se je končala leta 2009. Trenutni premier Mahinda Rajapaksa je podpis resolucije označil kot grozno izdajstvo in preklical njeno upoštevanje. Mahinda Rajapaksa in njegov brat Gotabaya sta bila na vodilnih političnih in vojaških funkcijah v času vladne ofenzive, ki je dokončno končala dolgoletni konflikt. Minister za zunanje zadeve Dinesh Gunawardena je pojasnil, da je resolucija preprosto v neskladju s šrilanško ustavo in kot taka neprimerna.

Mavretanija se je prvič pridružila Svetu za človekove pravice Združenih narodov, 47-članskemu mednarodnem organu, ki deklarativno varuje človekove pravice po svetu. Vključitev Mavretanije je sporna iz vidika kritike vladne pozicije in več mednarodnih človekoljubnih organizacij, ki trdijo, da tamkajšnja vlada nazaduje v boju proti suženjstvu. Biram Dah Abeid, opozicijski poslanec in vodja Iniciative za obuditev abolicionizma, opozarja, da število sužnjev v državi, ki je suženjstvo - kot zadnja na svetu - formalno ukinila leta 1981, narašča v prvih sedmih mesecih nove vlade. Abeid vlado predsednika Mohameda Ould Gazouanija tako obtožuje, da pobegle sužnje vrača k zasužnjevalcem. Druge abolicionistične organizacije trdijo, da je vlada neučinkovita pri sodni obravnavi primerov suženjstva. Spomnino, v prejšnjem sklicu Sveta je sedel predstavnik Saudove Arabije. Toliko.

Vse stranke škotskega parlamenta so podprle laburistični predlog zakona, ki obvezuje državo, da na javnih mestih, kot so lekarne in mladinski centri, ženskam brezplačno omogoči dostop do izdelkov za menstruacijo. Novo določilo je sicer nadgradnja zakonodaje iz leta 2018, ko je parlament po ugotovitvi, da ima četrtina deklet in žensk v izobraževalnem obdobju težave z dostopom do vložkov, uvedel brezplačne ženske higienske izdelke po osnovnih in srednjih šolah ter univerzah. 

23 evropskih držav je v Zagrebu podpisalo pismo o nameri ustanovitve mreže obveščevalnih agencij Evrope. Hrvaški premier Andrej Plenković je tako imenovani Intelligence College označil za izobraževalno ustanovo, ki bo vključevala akademike, novinarje in druge in naj bi izboljšala evropsko suverenost. Idejo je leta 2017 prvi izrazil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je predlagal ustanovitev tovrstne organizacije, v kateri bi evropske obveščevalne agencije druga drugo izobraževale in si izmenjevale podatke.

Vlada v odhodu si očitno široko razlaga pojem tekoči posli in je tako sprejela nacionalni energetski in podnebni načrt s podnebnimi cilji in ukrepi vse do leta 2030. Do takrat naj bi tako za 36 odstotkov zmanjšali emisije toplogrednih plinov in dosegli, da bi 27 odstotkov vseh energetskih potreb pokrivali iz obnovljivih virov energije. Teh 27 odstotkov, doseženih do leta 2030, je neambiciozen cilj, saj bi morali po določilih Evropske unije že naslednje leto doseči 25 odstotkov pokritja energetskih potreb iz obnovljivih virov ali plačati sankcije v višini 10 milijonov evrov. Načrt predvideva gradnjo hidroelektrarn do leta 2030 kot del zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv, vendar lokacije gradnje še niso znane. Glede jedrske energije načrt predvideva le, da se je treba do leta 2027 odločiti za ali proti gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Svoje razočaranje nad skromnostjo načrta izrazi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. 

izjava 

Vodstvo Nove ljubljanske banke je s srbsko vlado podpisalo pogodbo za nakup 83,23-odstotnega deleža Komercijalne banke. Kupnina za omenjeni delež znaša 387 milijonov evrov, na ta način pa bo NLB okrepila prisotnost na področju tako Srbije kot Črne gore ter Bosne in Hercegovine, kjer je Komercijalna banka močno prisotna. Več o vzrokih in posledicah nakupa v OFFsajdu od 17.00.