Združene države Amerike in Rusija sta se strinjali, da je premirje v Siriji kljub občasnim kršitvam večinoma zdržalo in ga podaljšali še za 48 ur. Če vzdrži, bo premirje obnovljeno vsakih 48 ur. Konvoj s humanitarno pomočjo, ki je namenjen v Alepo, je še vedno na turški meji in bo ostal tam, dokler ne bo zagotovljen varen prevoz.

Se pa kažejo boljši obeti tudi v Ukrajini. Proruski uporniki so namreč pred dnevi predlagali premirje, ki je začelo veljati danes opolnoči. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je sporočil, da se ga bodo držale tudi vladne sile. Premirje naj bi v Ukrajini trajalo sedem dni. Vzhod Ukrajine, sicer območja, ki so pod nadzorom vlade v Kijevu, sta medtem obiskala zunanja ministra Francije in Nemčije.

Ukrajina je dobila tudi milijardo dolarjev od Mednarodnega denarnega sklada. Program finančne pomoči ukrajini je IMF začel marca 2015, v štirih letih pa naj bi dobila 17.5 milijarde dolarjev. Ukrajinski finančni minister je sporočil, da bo denar porabljen za poplačilo dolgov in stabilizacijo ukrajinske hrivnije. Naslednji mesec naj bi Evropska unija Ukrajincem zagotovila brezvizno potovanje po uniji.

Nemčija je začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Turčiji zaradi strahu pred demonstracijami. Nedavno je namreč nemški tednik Spiegel objavil naslovnico, na kateri je Erdogan upodobljen kot diktator skupaj z Modro mošejo, ki ima namesto minaretov rakete. Zraven je tudi napis “Država izgubi svojo svobodo”.

Hekerska skupina Fancy Bear je objavila drugi sveženj medicinskih podatkov svetovne protidopinške agencije. Te zajemajo 25 atletov iz Združenih držav Amerike, Nemčije, Velike Britanije, Češke, Danske, Poljske, Romunije in Rusije. Vključujejo tudi trikratnega zmagovalca tekmovanja Tour de France Chrisa Froomea in ruskega bokserja Mišo Aloyana. Športniki so med drugim jemali, stvari kot so Adderal, Oxycodon in Prednizon, ki so sicer prepovedana, a dovoljena za terapevtsko uporabo. Skupina je obljubila še več objav podatkov.

Organizacija Human Rights Watch obtožuje kenijsko vlado, da beguncev iz taborišča Dabaab ne obvešča ustrezno o varnostni situaciji v Somaliji, medtem ko jih skuša prepričati k vrnitvi. Poročilo navaja tudi primere zastraševanja beguncev in neobveščanja o drugih možnostih, kar po mnenju organizacije pomeni, da se ti begunci ne vračajo prostovoljno. Kenijska vlada, ki obtožbe zanika, je maja naznanila, da bo do konca novembra zaprla taborišče Dadaab, sicer največje begunsko taborišče na svetu, v katerem živi nekaj več kot 300 tisoč ljudi, njegove prebivalce pa bodisi vrnila, bodisi preselila v druge države.

Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije je podal mnenje v postopku glede veljavnosti prostotrgovinskega sporazuma med EU in Marokom. V njem trdi, da je odločitev sodišča iz decembra lanskega leta, s katerim je sodišče sporazum razveljavilo, napačna. Decembrska sodba je temeljila na argumentaciji, da sporazum ni veljaven, ker se nanaša tudi na okupirano ozemlje Zahodne Sahare. Generalni pravobranilec pa v novem mnenju trdi, da je sporazum veljaven, saj se sploh ne nanaša na Zahodno Saharo, saj da ta ni del maroškega ozemlja. Spor pred sodiščem je leta 2013 sprožila fronta Polisario, ki se bori za pravice ljudstva Sahravijcev, ki živijo na okupiranem območju. Mnenje generalnega pravobranilca sicer za sodišče ni zavezujoče, v praksi pa mu odločitev sodišča ponavadi sledi.

Tri največje stranke v Evropskem parlamentu - ljudska, socialdemokratska in liberalna - so dosegle konsenz, da zablokirajo reformo pravil o delovanju lobistov v Evropskem parlamentu. Strinjali so se, da na odboru za ustavne zadeve za nedoločen čas prestavijo glasovanje o poročilu nemškega poslanca Zelenih Svena Giegolda, ki predlaga omejitev moči lobistov. Poročilo med drugim predlaga beleženje tako imenovanega zakonodajnega odtisa lobistov, kar bi v praksi pomenilo beleženje kontaktov med lobisti in poslanci ter vpliva, ki so ga lobistični stiki imeli na oblikovanje končnega predloga. Poleg tega poročilo predlaga 3-letno prepoved zaposlovanja bivših evropskih poslancev v lobističnih podjetjih.

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije naj bi danes odločal o predlogu, s katerim bi uvedli doplačila za hormonsko kontracepcijo, a je podaljšal javno razpravo in odločitve še ni sprejel. Potrditev doplačil bi pomenila, da bi bila hormonska kontracepcija, z izjemo tabletk Lyndinette dostopna le z doplačilom. V ZZZS trdijo, da ne uvajajo plačljive kontracepcije - zgolj ne bodo je več financirali, farmacevtska industrija pa naj bi po dosedanjih izkušnjah zaradi konkurence znižala cene na minimalno raven. Poudarjajo tudi, da bi ZZZS še vedno kril celotne stroške za katerekoli tablete, če kontracepcije zaradi zdravstvenih razlogov ženska ne bi smela zamenjati. Upravni odbor ZZZS je danes zaradi javnega nasprotovanja zgolj podaljšal razpravo o uvajanju predloga. Več o tem v včerajšnjem OFFsajdu.

Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški. Slovenija v tožbi trdi, da sta Ljubljanski banki hrvaška sodna in izvršilna veja oblasti v zadnjih 25 letih sistematično onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. Toži jo med drugim za pravico do pravičnega sojenja in pravico do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku. Sodni postopki Ljubljanske banke na Hrvaškem so v povprečju trajali 18 let in 3 mesece.

Ob štirih se na Prešernovem trgu začne protest proti sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado, ki ga organizira Koalicija proti tajnim sporazumom. O razlogih za današnji protest govori Izidor Ostan Ožbolt, član Greenpeacea in sodelavec Koalicije proti tajnim sporazumom.

Izjava