Današnji Off začenjamo v Nemčiji, kjer sta mesti Gaggenau in Köln prepovedali zborovanji podpornikov turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana ob prihajajočih nastopih turškega pravosodnega in finančnega ministra. Mesti sta odločitvi obrazložili z neprimernostjo prostorov, v katerih naj bi se dogodka izvedla. V Nemčiji živi 3 milijone Turkov, od katerih je 1,4 milijona v Turčiji registriranih volivcev. Nastopa turškega pravosodnega ministra v Gaggenavu in finančnega ministra v Kölnu sta bila zamišljena kot del kampanje za turški ustavni referendum, ki se bo odvil letos aprila. V primeru, da bi bile ustavne reforme aprila sprejete, bi Turčija uvedla predsedniški sistem, ki bi še dodatno okrepil moč predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Turški pravosodni minister Bekir Bozdag je zaradi prepovedi dogodkov protestno preklical srečanje z nemškim pravosodnim ministrom Heikom Haasom. Turška vlada je na zagovor že poklicala nemškega veleposlanika v Turčiji. Prepovedi zborovanj sta nova zaostritev v nemško-turških odnosih. Včeraj je nemška kanclerka Angela Merkel pozvala turško vlado, naj izpusti v Turčiji aretiranega nemškega novinarja Deniza Yucela. Zaradi aretacije nemške opozicijske in koalicijske stranke Angelo Merkel pozivajo, naj odpove prihajajoči Erdoganov obisk in mu prepove vstop v državo.

Zaostrovanja odnosov se bojijo tudi Švedi. Švedska vlada je sprejela odločitev o ponovni uvedbi naborništva od začetka leta 2018. V naslednjih dveh letih bo vpoklicanih po 4.000 mladih nabornikov in nabornic, rojenih leta 1999 in 2000. Teh 4000 bo izbranih izmed skupaj 13 000 kandidatov na podlagi več kriterijev, med drugim motivacije za služenje vojaškega roka. Glavni razlog za večanje števila vpoklicanih so po navedbah obrambnega ministrstva spremenjene razmere v širši regiji. Odločitev je bila sprejeta brez parlamentarnega glasovanja, a jo je po trditvah tiskovne predstavnice obrambnega ministrstva podprlo 70 odstotkov poslancev. Švedska sicer ni članica NATA, a z njim aktivno sodeluje. Maja 2016 so poslanci podprli podpis sporazuma z NATOM, ki silam zveze dovoljuje nastanitev na švedskem ozemlju.

Selimo se v Francijo. Županja mesta Calais Natacha Bouchart je dobrodelnim organizacijam prepovedala razdeljevanje hrane na območju nekdanje calaijske džungle. Gre za še en ukrep, ki naj bi preprečil nastanek novega zbirališča beguncev v Calaisu. Kljub temu da je francoska vlada oktobra uničila begunsko zbirališče v Calaisu, tja še vedno prihajajo nove skupine ljudi. Prostovoljce, ki so na območju delili hrano, je policija preganjala s solzivcem. Francoski notranji minister Bruno Le Roux je ob zadnjem obisku v Calaisu povedal, da do odprtja novega begunskega centra v tem mestu ne bo prišlo.

Iz Francije po migrantski poti v Sirijo. Tam so sirske vladne sile ob podpori ruske vojske prevzele nadzor nad mestom Palmira. Strateško je Palmira pomembno mesto, saj gre skozi njega edina cesta proti ozemlju Islamske države na jugu Sirije. Islamska država je Palmiro nadzorovala od maja 2015, ko so pričeli z uničevanjem arheološkega najdišča. Sirske vladne sile so nadzor enkrat že prevzele maja 2016, kar se je takrat smatralo za veliko zmago sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Islamska država je Palmiro ponovno osvojila decembra 2016, ko so se ruske in sirske sile bolj posvečale boju za Alep.

Z Bližnjega na Daljni vzhod. Kitajska vlada je svojim turističnim agencijam prepovedala organiziranje potovanj v Južno Korejo. Kitajska je ukrep sprejela kot odgovor na vzpostavitev ameriškega protiraketnega sistema THAAD v Južni Koreji. Kitajska, ki je politična zaveznica Severne Koreje, ščitu nasprotuje tudi iz strahu, da bi ščit lahko vplival na kitajske rakete. Prav tako Kitajska obtožuje Južno Korejo in ZDA, da bo vzpostavitev ščita v regiji povzročila dodatno nestabilnost. Kitajska vlada se je na protiraketni sistem v zadnjih sedmih mesecih poleg prepovedi potovanj odzvala tudi z bojkotiranjem južnokorejskih produktov, zavrnila je vize nekaterim južnokorejskim pop zvezdnikom in prenehala s predvajanjem južnokorejskih televizijskih oddaj.

Študentsko društvo Iskra je ministrstvu za infrastrukturo predalo javno pismo proti predlaganemu ukrepu prednostnega dispečiranja za TEŠ 6. Pismo je podpisalo 38 organizacij, med njimi Greenpeace Slovenija, Focus in Ekologi brez meja, 10 sindikatov ter druga civilnodružbena gibanja. V pismu so opozorili na problematičnost prenašanja financiranja na odjemalce. Več pove aktivist študentskega društva Iskra Izidor Ostan Ožbolt.

Izjava

Minister Gašperšič je v sredo izjavil, da bo iz predloga novele energetskega zakona ministrstvo umaknilo možnost uvedbe prednostnega dispečiranja elektrike za Teš 6. Ožbolt za konec opozarja, da je dejanje zgolj PR-poteza in da “alternativne rešitve”, ki jih je omenjal minister, niso sprejemljive.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Martin in Lana.