Off pretiranih skrbi

Off pretiranih skrbi

Aktualno-politična novica
14. 5. 2014 - 14.00
 / OFF

V Vietnamu so zaradi ozemeljskih sporov med Kitajsko in Vietnamom izbruhnili izgredi. Peking je prejšnji teden postavil eno izmed svojih naftnih ploščadi v del Južnokitajskega morja, ki si ga lasti Vietnam. Protikitajsko uperjeni vietnamski protestniki protestirajo proti najnovejši potezi severne sosede že dober teden, po najnovejših podatkih državnih medijev pa naj bi zažgali 15 kitajskih tovarn. Ozemeljski spor med omenjenima država se bije zaradi težnje po nadzoru otokov Paracel in Spratly, ki že traja od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Najštevilčnejša azijska država si lasti večino Južnokitajskega morja, medtem ko manjši deli pripadajo nekaterim južnoazijskim državam. Otočje Spratly je posebej sporno, saj si ga poleg Kitajske in Vietnama lastijo Tajvan, Malezija in Brunej. Prva je tudi deležna obtožb filipinskega zunanjega ministra Charlesa Joseja, saj je osumljena gradnje letališča na enem izmed otokov.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je izrazil resno okoljevarstveno skrb nad potencialno uvedbo hidravličnega drobljenja v Evropi. ‘’Sporna metoda pridobivanja zemeljskega plina, ki je deležna številnih kritik okoljevarstvenih aktivistov, mora ostati prepovedana v Evropi’’, je v zadnji protifrackerski kampanji povedal Putin. Slednjega je podprl tudi Aleksej Miller, namestnik direktorja ruske plinske družbe Gazprom. Seveda pa za razliko od okoljevarstvenikov Putina in Millerja bolj skrbi prihodnost evropske odvisnosti od ruskega zemeljskega plina, še zlasti po trenutnem dogajanju v Ukrajini.

Tovrstne ameriške napovedi pa skrbijo tudi njihove zaveznike v Katarju, a ne zaradi okoljevarstvenih pomislekov. Povečan izvoz ameriškega plina bi namreč ogrozil izvozne kvote katarskega, kar bi to državo postavilo v slabši položaj napram regionalni tekmici - Savdski Arabiji. Katar posledično išče nove zaveznike, za letošnje leto so v Dohi napovedali srečanje foruma držav izvoznic zemeljskega plina, katerega najpomembnejši članici sta poleg Katarja še Iran in Rusija. Omenjeni forum sicer obstaja že od leta 2001, vendar doslej ni igral takšne vloge kot sorodni kartel izvoznic nafte OPEC. Ruski mediji so sicer polni špekulacij o tem, kako bi kartelni izvoz plina na podlagi bilateralnih menjav lahko bil znanilec konca ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute in s tem tudi konec dolarskega imperializma.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je med obiskom Moldavije nekdanjo sovjetsko republiko pozval k podpisu pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Po mnenju predsednika Evropskega sveta bi sporazum, ki naj bi ga Moldavija z Evropsko unijo sklenila 27. junija v Bruslju, Moldavijcem prinesel številne koristi, državi pa tesnejše odnose z unijo. Za podpis sporazuma se je zavzel tudi moldavski predsednik Nicolae Timofti, ki upa, da bo njegova država čim prej postala tudi polnopravna članica Evropske unije, k čim hitrejšem evropskem približevanju pa je sosedo spodbudil tudi romunski predsednik Traian Basescu. Nasprotno, v Moskvi vidijo evropsko povabilo Moldaviji kot nespodobno.

Kremelj je prepričan, da gre za nov manever Bruslja, s katerim skušajo stran od ruskega vpliva potegniti še eno nekdanjo sovjetsko republiko. Podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin je Moldaviji tako že zagrozil, da bo Rusija v primeru podpisa sporazuma z nekdanjo partnerico revidirala gospodarske odnose, kar v praksi najverjetneje pomeni prekinitev dobave zemeljskega plina, ki ga Moldavija v celoti pridobiva iz Rusije.  

Na Madžarskem so obsodili 92-letnega bivšega visokega komunističnega funkcionarja, ki je bil obtožen vojnih zločinov v času madžarske vstaje leta 1956. Bela Biszka , ki je leto kasneje postal notranji minister, državni tožilci sicer niso obtožili fizičnega obračuna s protestniki, ampak ukazov, ki jih je dal posebnim enotam. Gre za prvi sodni proces proti političnim akterjem časa železne zavese, ki se je odvil na podlagi zakona, ki je bil sprejet leta 2011 pod desničarsko vlado madžarskega premierja Viktorja Orbana. Zakon omogoča sojenje bivšim komunističnim funkcionarjem, ki so osumljeni političnih zločinov po času omenjenega revolta. Biszkuvi odvetniki zatrjujejo, da gre za politično motivirano sodbo.  

Na sudanskem sodišču so postavili ultimat 27-letni Mariam Ibrahim Ishag, da naj opusti svojo krščansko vero ali pa ji grozi smrtna kazen. Sodniki jo krivijo apostaze ali izstopa iz verske skupnosti po njeni volji, saj se je poročila s krščanskim moškim. Po besedah Ahmeda Bilala Osmana, sudanskega informacijskega ministra, je prostovoljni izstop iz religije v državi prepovedan. Naj še opomnimo, da se Sudan od cepitve svojega južnega dela države srečuje z veliko gospodarsko in politično krizo, saj je slednji predstavljal glavni vir dobička od nafte. V Sudanu od prejšnjega leta potekajo nasilni protivladni protesti, saj je predsednik Omar Hassan al-Bashir uvedel vsem znane varčevalne ukrepe.  

Zavod za kulturo dialoga Za in proti je v klubu K4 organiziral konferenco Z glavo in trebuhom za pametjo in kruhom, ki se je odvila v sklopu projekta Uživajmo evropsko državljanstvo. Predstavili so pomembnost pridobivanja mednarodnih izkušenj znotraj evropskega prostora. Samo Novak, organizator današnje konference, nam pove več o mobilnosti slovenske mladine znotraj evropskega prostora:

Izjava se nahaja v prispevku.

O pridobivanju znanja v tujini in priznavanju tega v Sloveniji Samo zaključi:

Izjava se nahaja v prispevku.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

dragi moj toliko kot bo naftnih ploscadi toliko bo sporov,
je kdo gledal tisti film od italijanskega reziserja Roselinija, ki je naredil film o cloveku, ki se je po padcu Musolinija uprl velikim ameriskim silnicam, ki so na vsak nacin hotele privatizirati sprva italijansko drzavno naftno podjetje ( hm mislim da je bila ... ala nas Petrol). no ta podjeten fant je bil vsekakor prevec pogumen, vse bolj je zacel jezikat in vse bolj se je zacel upirat silnicam, ki so pritiskale nanj in ga silile, naj le vendarle zvisa cene. namrec to je bil zacetek modernizacije severnega dela Italije. kmete so nagnali, in zaceli kopat, mislim da je bil to takrat zemeljski plin v tistem delu italije, ampak dejte preverit kaj za vraga je to tam bilo. torej fantu je seveda slo dobro, v Italiji je dobil podporo, tudi kapital in usmeril se je cez. rekel si je, cakaj, ce je druge svetovne vojen konec, ce torej trobijo o nekem procesu dekolonizacije, potem dejmo stopit do arabskih drzav, ki imajo olje in jim pomagat, jim dat posteno ceno. in tako so ga mnogi imeli za heroja, ker je bil pac fer v tem kar je govoril in skusal narest za trgovinski sporazum.
in kako je danes tu v Amsterdamu?
za hrbet mi gledajo kaj pisem, sment zopet ona pise temu radiu, tem klincem.
eeeeeeeee jebi ga druze, to ti je zivot. ako imas mozak imas ga, ali ako ga nemas, onda ti treba jako dugo vreme, da prvo skuzis da nemas ni mozga.
a ja?
eeeeeeee jebi ga, meni vrijeme prolazi, sta ce da mi bude dosadno, ako bi zapocela nesto.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee da!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness