Francoski represivni organi so izpod železniškega mosta v Parizu pregnali 360 priseljencev, ki so si tam postavili začasna bivališča v obliki šotorov. Šlo je večinoma za sudanske in eritrejske migrante, ki so jih nato z avtobusi odpeljali v begunska taborišča. Med policijsko racijo je bilo poškodovanih 24 priseljencev. Uradni razlog za to akcijo je po besedah francoske ministrice za socialo Marisol Touraine preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. V širši okolici omenjenega železniškega mostu naj bi sicer živelo približno 2000 priseljencev, zato so represivne sile predel mesta poimenovale kar “nova džungla”. [prečrtani deli se navezujejo na situacijo v Calaisu in ne Parizu, kot implicira prej postavljena novica]

Ostajamo pri ukrepih za notranjo obrambo trdnjave Evropa. V znamenju prihajajočega vrha G7 v Nemčiji je le-ta poostrila nadzor nad mejami in začela tri tedne trajajočo akcijo pregledovanja potnih listov. Ukrep ima dva namena; prvi je izločanje priseljencev, drugi pa nadzorovanje morebitnih protestnikov ob velikem dogodku. Nemci se zavedajo, da je za obrambo suverenosti s kontrolo treba začeti že pred nacionalnimi mejami. Pregledi se tako odvijejo že v italijanskem mestu Brennero, 300 metrov pred avstrijsko mejo, kjer italijanskim policistom pri legitimaciji pomagajo avstrijski in nemški. Posebej na udaru so potniški vlaki, namenjeni v München - policisti z uporabo metode rasnega profiliranja izločijo priseljence in jih, če nimajo ustreznih dokumentov, pošljejo na jug Italije v begunska taborišča.

Begunsko taborišče oziroma bivalni pogoji v njem pa so pripadnike ljudstva Rohingya pognali v protest. V tajskem Bangkoku je tako 94 Rohingy prerezalo električno napeljavo v begunskem taborišču, kjer so nastanjeni, po tem, ko so jih tajske oblasti rešile v Andamanskem morju na begu iz Mjanmara. Razlog za upor so slabi bivanjski pogoji, predvsem dejstvo, da jim ni dovoljeno prehranjevanje v osrednji bivalni enoti, pač pa lahko hrano dobivajo le v dislocirani enoti. Poleg tega naj bi Rohingye motilo tudi to, da jih želijo naseliti v ZDA, sami bi si namreč želeli iti v Malezijo.

Od beguncev k trgovini z ljudmi. Na severnem Irskem so sprejeli novo zakonodajo, ki ureja trgovino z ljudmi, podrobneje pa ureja tudi prostitucijo. Severni Irci so se odločili problem reševati z zmanjševanjem povpraševanja. Kazensko breme in odgovornost tako prenašajo na stranko, torej tistega, ki si želi spolnih uslug, s čimer sledijo valu sprememb v zakonodajah evropskih držav. Zakon je že sprožil negodovanje med ponudniki in ponudnicami spolnih uslug, ki opozarjajo na poslabšanje socialnega položaja delavcev v spolnih storitvah.

Turški predsednik Reccep Tayyip Erdogan zagotavlja, da velike potrebe ne opravlja na zlatih straniščnih. Po zadnji zmagi na predsedniških volitvah se je Erdogan preselil v novozgrajeno predsedniško palačo. Opozicija mu očita pretirano razkošje, predvsem zlate straniščne školjke. Erdogan odgovarja, da bo nemudoma odstopil, v kolikor opozicija najde eno zlato školjko v palači.

Od tiranov k ljudskim herojem. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je naznanil novo zakonodajo o dedovanju, ki naj bi služila predvsem pravičnejši razdelitvi bogastva. Predvideva se namreč progresivno obdavčenje dediščine. Višje davke bi plačevali bogataši, katerih dediščina bi bila višja od 35.000 dolarjev, najvišjega obdavčenja, približno 70-odstotkov, pa bi bile deležne dediščine nad 800.000 dolarjev. Ukrepi tako ne bodo prizadeli srednjega razreda in najrevnejših.

 

Državni urad za revizijo Republike Hrvaške je ugotovil, da je bil postopek prodaje zavarovalnice Croatia  Osiguranje sporen. Hrvaška vlada namreč za mnenje pri prodaji ni zaprosila Hrvaškega sabora. Zavarovalnica je bila prodana podjetju Adris Grupa, ki se je do sedaj ukvarjal predvsem s tobakom in turizmom. O razlogih za prodajo spregovori Davor Gjenero, hrvaški politični analitik.

Izjava

Čemu je torej vlada zaobšla postopek v zakonodajnem telesu?

Izjava

Omenimo še, da se Adris Grupa zanima tudi za nakup zavarovalnice Triglav.

Zavezništvo Alenke Bratušek v Državni zbor ponovno vlaga sveženj zakonodajnih sprememb. Vključuje več novel zakonov: o volitvah predsednika republike, o poslancih, o državnem svetu, o vladi, o lokalni samoupravi in o lokalnih volitvah. Najbolj bo zagotovo razburil predlog, da pravnomočno obsojeni ne morejo opravljati javnih funkcij. Ustavni pravnik Igor Kaučič šteje to področje za vredno urejanja, a ima o predlaganih rešitvah določene pomisleke.

Izjava

Več boste lahko slišali v OFFsajdu ob 17h.