23. 12. 2022 – 15.00

OFF priznavanja transspolnih pravic

Audio file

Poslanci španskega parlamenta so sprejeli zakon o pravicah transspolnih oseb, ki predpisuje, da je za spremembo spola na osebni izkaznici dovolj izjava o spolni identiteti. Sprememba zapisanega spola na osebni izkaznici bi bila transspolnim osebam, starejšim od 16 let, omogočena z oddajo izjave. Zakon odpravlja zahtevo po zdravniškem poročilu, ki potrjuje disforijo spola, zahtevo po hormonskem zdravljenju, prepovedane pa bodo tudi konverzijske terapije. Zakon prav tako uveljavlja posebne pogoje, pod katerimi bi lahko z dovoljenjem staršev in sodišča za spremembo spola zaprosile tudi 12-letne osebe. Za potrditev zakona je glasovalo 188 od skupno 350 poslancev, obravnavana sprememba pa je privedla do manjšega razkola znotraj nominalno leve koalicije. Zakon mora sicer potrditi še zgornji dom parlamenta. 

Podobnim spremembam na področju pravic LGBT+ oseb smo priča tudi na Škotskem. S končnim glasovanjem v škotskem regionalnem parlamentu je bil potrjen predlog zakona, ki transspolnim osebam poenostavlja spremembo spola v uradnih dokumentih. Da zakon lahko stopi v veljavo, bi ga moral potrditi britanski monarh, kar pa bi lahko skušala zavirati torijska vlada v Londonu na način, da bi preprečila kraljevo obravnavo zakona. 

Audio file
15. 12. 2020 – 17.00
O dokončnem odhodu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa

Končno poročilo kongresnega odbora nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa obtožuje kriminalne večplastne zarote za razveljavitev rezultatov predsedniških volitev. 845-stransko poročilo posebnega parlamentarnega odbora vključuje pričevanja več kot tisoč bližnjih sodelavcev, policistov in aktivistov, ki so bili prisotni na vdoru v kongres 6. januarja lani. Poročilo v ospredje postavlja Trumpa kot glavnega krivca za vstajo in ga obtožuje spodbujanja in namernega širjenja lažnih informacij o volilni prevari in neveljavnih glasovnicah. Odbor ne more sprožiti pravnega postopka zoper Trumpa, vendar bodo lahko informacije iz poročila uporabljene morebitnih sodnih procesih. Odbor je namreč pravosodnemu ministrstvu že priporočil kazenski pregon Trumpa.

Audio file
25. 1. 2019 – 17.00
Državni udar Juana Guaida v Venezueli

Venezuelska opozicija je na glasovanju podprla odstranitev Juana Guaidója z vodstva vzporedne vlade. Začasna vlada se je kot sredstvo za poskus državnega udara proti predsedniku Nicolasu Maduru oblikovala po volitvah leta 2018. Rezultatov volitev opozicijske stranke niso priznale in s podporo imperialističnih sil iz Severne Amerike in Evrope skušale na oblast spraviti Guaidója. Njegov čas se je zdaj očitno iztekel, saj so tri od štirih opozicijskih skupin podprle nezaupnico Guaidóju, a je njegova stranka nezaupnico zavrnila. Predlog mora tako prestati še eno glasovanje prihodnji teden, preden bo dokončno sprejet. Tri glavne opozicijske stranke – Naprej pravičnost, Demokratična akcija in Nova doba – že več tednov skušajo doseči dogovor o ustanovitvi upravnega odbora za upravljanje venezuelskega premoženja. V primeru potrditve upravnega odbora naslednji teden bo zanj imenovanih pet predstavnikov iz vrst opozicije, Guaidó pa bo odstavljen s funkcije začasnega predsednika. Pomembno je zlasti upravljanje ameriške rafinerije in trgovca z gorivom Citgo, ki je v večinski lasti venezuelskega državnega naftnega podjetja.

Audio file
21. 12. 2021 – 17.00
Zmaga Gabriela Borića na predsedniških volitvah v Čilu

Čilski predsednik Gabriel Borić je napovedal, da bo Čile do konca njegovega mandata odprl veleposlaništvo v Palestini. Ob tem je poudaril, da bo Čile še naprej priznaval Palestino in Izrael kot legitimni politični tvorbi. Z odprtjem veleposlaništva, predvidoma v Ramali [ramáli] na Zahodnem bregu, bo Čile po Venezueli, Tuniziji in Omanu četrta država z veleposlaništvom v Palestini. Čile ima v Ramali od leta 1998 predstavniški urad.

Okrajno sodišče kamboške prestolnice Phnom Penh je 36-im pripadnikom glavne opozicijske Stranke kamboške narodne rešitve odredilo od 5 do 7 let zaporne kazni. Obsojenim je očitana pomoč članom kamboške opozicije v izgnanstvu, da bi se vrnili v državo. Vsaj 33-im obsojencem je bilo sojeno brez njihove prisotnosti na sodišču, eden pa je bil oproščen. Gre za peto množično sojenje kamboški opoziciji. Skupno so obsodili 158 opozicijskih vodij in aktivistov. Stranki kamboške narodne rešitve je bilo delovanje prepovedano leta 2017 zaradi obtožb vlade dolgoletnega premierja Huna Sena, da so člani opozicije načrtovali revolucijo proti Senu.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je potrdilo Borjano Krišto za novo predsednico sveta ministrov. Funkcijo premiera na državni ravni je od leta 2019 opravljal Zoran Tegeltija iz vrst srbskega Zavezništva neodvisnih socialnih demokratov. Borjana Krišto pa je podpredsednica Hrvaške demokratske zveze v Bosni. Vodenje zvezne bosanske vlade si izmenjujejo hrvaški, bosanski in srbski predstavniki.

Državni zbor je na izredni seji razglasil rezultate novembrskih referendumov o novelah zakonov o vladi, RTV in dolgotrajni oskrbi. Vsi trije zakoni, ki so jih volivci podprli, bodo sedaj objavljeni v uradnem listu, nato pa bodo stopili v veljavo. Poslanci Slovenske demokratske stranke so sejo obstruirali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je poudarila, da poslanska skupina ne nasprotuje rezultatu referendumov, temveč ugovarja kasnejšim postopkom. Navedla je odločitev Državne volilne komisije o skrajšanju rokov za določitev rezultatov referendumov. Poleg tega je zatrdila, da niso izpolnjeni vsi pogoji za razglasitev izidov, saj da odločitev vrhovnega sodišča glede pritožbe na poročilo volilne komisije o izidu ni bila vročena vsem strankam. Na poročilo o izidu referendumov so se pritožili Osveščeni prebivalci Slovenije, a je pritožbo vrhovno sodišče zavrglo, saj so zamudili rok za vložitev pritožbe. 

Kemijski inštitut je oznanil uspešno pridobitev evropskih sredstev za postavitev Centra za tehnologije genske in celične terapije. Okoli 30 milijonov evrov bo namenjenih financiranju gradnje in zaposlitev v naslednjih šestih letih, gradnjo pa bodo podprli Evropska unija in slovenski kohezijski skladi v povezavi z infrastrukturnim vložkom slovenske države. Novi center naj bi nudil 20 polnih in 20 delnih zaposlitev za raziskovalno in tehnično osebje. O tehnologijah za napredno zdravljenje in načrtih za delo v centru je spregovorila izredna profesorica Mojca Benčina z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Benčina

OFF je pripravil Jan, znanstveno novico je prispeval Luka. 

 

Vir fotografije: Anne Marie Champagne, commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.