off protesta v hong kongu

Aktualno-politična novica
2. 7. 2014 - 14.00
 / OFF

V delno avtonomnem velemestu Hong Kong je bilo aretiranih 511 protestnikov, ki so javno izražali nezadovoljstvo z elitističnim sistemom imenovanja vodje mesta. Množica, ki je po nekaterih ocenah zajemala pol milijona ljudi, je zato pred sedežem trenutne vodje uprave mesta Leung Chun-Yinga skušala dočakati njegov prihod, a jih je pred tem nasilno razpršila policija. Protest, sprva namenjen tradicionalnemu javnemu zbiranju in obeleženju obletnice formalnega prehoda mesta iz britanskih v kitajske roke, se je prelevil v zahtevo po večji demokratičnosti imenovanja vodje mesta tudi zaradi nedavnega neformalnega referenduma. Tam je namreč več kot 800.000 udeležencev glasovalo za uveljavitev sistema, kjer bi volivci imeli več odločevalne moči pri imenovanju vodje uprave, vendar ga je pekinška vlada označila za nezakonitega in neveljevanjega. Trenutni postopek imenovanja vodje uprave sicer poteka preko glasovanja 1200-članskega odbora, ki ga imenuje pekinška vlada. Ta je obljubila, da bo do leta 2017 omogočila volivcem izbiro vodje uprave, vendar bi si še vedno pridržala pravico nastavitve kandidatov.

Vlada japonskega premierja Šinza Abeja je sprejela s strani premierja reinterpretirano verzijo ustave, ki pacifističnega devetega člena ne pojmuje kot prepoved kolektivne samoobrambe in omogoča zunanjo vojaško intervencijo dotične države. Konzervativna vlada že nekaj časa skuša spremeniti zakonodajno prepoved vojskovanja oziroma posredovanja med vojaškimi spopadi, a ji to pri dosedanjih poskusih spreminjanja te prepovedi, kar je skušala doseči preko soglasja parlamentarne večine in izglasovanja na referendumu, ni uspelo. Zaradi nasprotovanja implementaciji vse bolj militantne politike in tako imenovanega proaktivnega pacifizma je včerajšnj pred sedežem premierja protestiralo 10.000 ljudi. V nedeljo pa smo bili lahko priča samozažigu, izvršenemu v znak nasprotovanja zanemarjanju zakonodajne pacifistične omejitve. Več o sestavi udeležencev protesta in njihovem širšem pogledu smo vprašali, direktorja nevladne organizacije Peace Boat.

Izjava je dostopna v posnetku izjave.

V mjanmarskem mestu Mandalaj so znova odjeknili konflikti med budisti in muslimani. Tokratni povod je bila informacija o domnevnem posilstvu ženske budistične veroizpovedi, kar naj bi storil muslimanski lastnik trgovine s čajem. Ašin Wirathu, budistični menih v preteklosti že zaprt zaradi spodbujanja verskega sovraštva, je informacijo delil po spletnih socialnih omrežjih ter jo uporabil kot argument v prid svojih tez. Temu sledeč je skupina budistov reagirala z napadom, kar je rezurtiralo v številnih ranjencih.

V Jeruzalemu so med policijo in palestinsko mladino odjeknili konflikti, ki so se sprožili zaradi najdbe trupla palestinskega najstnika. Truplo je bilo najdeno nekaj ur po pokopu treh izraelskih pohodnikov, izginotje katerih je bilo povod izraelskega napada na Gazo. Izginotje Izraelcev je bilo prav tako razlog za včerajšnje protiarabske proteste, kjer je bilo aretiranih približno 50 ljudi.

Sirski uporniki so zavrnili razglasitev kalifata s strani skupine ISIL, kar vidijo kot taktiko tujih sil, ki podpirajo predsednika Bašar Al Asada pri zatrtju uporniškega gibanja. Mesto Albu Kamal, prizorišče konfliktov med omenjenima skupinama, je medtem po nekaterih virih že večinoma v rokah skupine ISIL.

Iraški parlament ni uspel imenovati novega premierja zaradi premajhnega kvoruma poslancev, ki bi omogočil sklepčnost glasovanja, saj se številni poslanci po odmoru niso vrnili na zasedanje. Četudi je videti, da uradna iraška oblast še ne bo vzpostavila enotne vlade, ki bi se učinkovito zoperstavila skupini ISIL, se bojevanju zoper te pridružujejo indijski šiitski muslimani. Ti naj bi rekrutirali več približno 100.000 prostovoljcev, ki bi se proti njim bojevali v Iraku. To naj bi po njihovih besedah delali zaradi humanitarnih razlogov.

V Rusiji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kletvice na javnih prireditvah. Pravni akt, ki je bil lansiran pod dekretom trenutnega predsednika Vladimirja Putina, grozi s sankcijo v višini največ 53 evrov za posameznike in do 1060 evrov za organizacije. Prepoved sicer ne podaja točne definicije kletvice.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.