Nemška vlada je po nezadovoljstvu francoskega predsednika Francoisa Hollanda glede omejene nemške podpore v boju proti Islamski državi napovedala, da bo v podporo Franciji v Sirijo poslala izvidniška letala, letala za dotakanje goriva v zraku in vojaško ladjo za zaščito v vzhodno Sredozemlje poslane francoske letalonosilke Charles De Gaulle. Francoski predsednik Francois Hollande pa se je medtem mudil na obisku pri ruskem kolegu Vladimirju Putinu z namenom povečanja sodelovanja med državama glede napadov v Siriji. Napovedala sta povečanje izmenjave informacij glede tarč. Putin je pristal na nadaljevanje sodelovanja s koalicijo držav, ki v Siriji izvaja zračne napade pod vodstvom Združenih držav Amerike, a poudaril, da bo ob morebitnem ponovnem incidentu, kakršen je bil napad na rusko letalo pred nekaj dnevi, zaključil kakršnokoli sodelovanje.

Rusija je v odziv na nedavno sestrelitev letala s strani turških sil napovedala gospodarske sankcije proti državi. Te bodo vključevale zaustavitev skupnih gospodarskih projektov, vključno s plinovodom Turški tok. Poleg tega bo Rusija omejila dotok dobrin in ljudi iz Turčije. Putin je Turčijo obtožil podpore Islamski državi in napovedal, da bo Rusija pojačala napade na konvoje naftnih cistern, ki po njegovih besedah v velikih količinah tihotapijo nafto iz območij pod nadzorom Islamske države v Turčijo. Sicer je dopustil možnost, da turška stran s tihotapljenjem nafte ni seznanjena, a se mu to zdi precej neverjetno.

Turčija pa je medtem aretirala dva novinarja časnika Cumhuriyet, ki sta pred meseci razkrila, da turška obveščevalna služba z orožjem oskrbuje upornike v Siriji. Obtožena sta ogrožanja nacionalne varnosti in članstva v teroristični organizaciji.

Humanitarna organizacija Human Rights Watch je izdala poročilo, v katerem je poleg navajanja civilnih žrtev kot “kolateralne škode” pozvala Združene države Amerike, da naj sodelujejo pri preiskovanju teh napadov. Human Rights Watch je Združene države obtožila, da so soodgovorne za nastale žrtve, saj so savdskim silam nudile logistično in obveščevalno podporo.

Na strani arabske koalicije pa se v Jemnu bori tudi več sto plačancev iz Kolumbije. Velik delež plačancev je bivših vojakov redne kolumbijske vojske, ki so se prišli borit na Bližnji Vzhod zaradi višjega plačila, ki ga ponujajo države Bližnjega Vzhoda. Program je začel ustanovitelj paravojaške družbe Blackwater Erik Prince, več let pa ga že upravlja stalna vojska Združenih Arabskih Emiratov.

Na drugi strani Mandebške ožine, v Džibutiju, pa se množijo vojaške baze tujih sil. V tej državi na afriškem rogu imata sicer svoji bazi že ZDA ter bivši kolonialni gospodarji, Francozi. Svoj piskerček je zdaj dodala še Kitajska, ki je včeraj sporočila, da bo v Džibutiju zgradila svojo prvo vojaško postojanko na tujem, o kateri se je špekuliralo že dlje časa. Kitajska vojska sicer trdi, da gre le za oskrbovalno postajo za njeno mornarico. Geografska pozicija Džibutija omogoča nadzor nad trgovskimi potmi iz Evrope na Kitajsko. Poleg tega daje dodatno dimenzijo kitajski gospodarski in vedno bolj tudi vojaški prisotnosti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je hkrati napovedal tudi prestrukturiranje kitajskih oboroženih sil. Te naj bi vzpostavile skupno poveljstvo, ki bi združevalo kopenske, pomorske, zračne in raketne sile. Na ta način bi bila vojska po besedah predsednika bolje pripravljena na izzive s katerimi se sooča rastoča Kitajska.

Nazaj v Evropo. Med državami stare celine se širi trend zmanjševanja izdatkov za razvojno pomoč državam v razvoju na račun sprejema beguncev. Potem ko je Danska prejšnji teden napovedala zmanjšanje izdatkov za boj proti AIDS-u, tuberkulozi in malariji za 40 odstotkov in sredstva preusmerila v sprejem beguncev, zgledu sledi tudi Švedska. Tamkajšnji finančni minister je zunanjemu ministrstvu predlagal, da naj bi se kar 60 odstotkov razvojnih sredstev preusmerilo v programe za sprejem beguncev, podobno namero pa je izrazila tudi britanska vlada.

Spomnimo, da so se države Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, krajše OECD, že v 70-ih letih prejšnjega stoletja zavezale, da bodo 0,7 odstotka proračuna namenjale za razvojno pomoč, a te številke večinoma ne dosegajo. Pravila OECD sicer določajo, da v razvojno pomoč spadajo tudi stroški sprejema beguncev v prvem letu in celo stroški vračanja zavrnjenih prosilcev v državo izvora.

Norveška pa se je s problemom beguncev začela spopadati v njegovem izvoru. A ne na način, kot si to predstavljajo zagovorniki takšnega pristopa v Evropi. Norveška vlada je na naslovnih straneh afganistanskih časopisov začela objavljati oglase, na katerih morebitne begunce opozarjajo, da bodo vrnjeni nazaj v svojo državo. Poteza sledi podobnim akcijam na socialnih omrežjih in v ruskih medijih - vedno več beguncev namreč v skandinavske države prihaja preko Rusije.

Ameriški kapital in lobisti pa so v beguncih našli način, kako zaobiti javno mnenje ob nižanju okoljskih standardov. The Intercept je pridobil posnetek telefonskega pogovora, kjer predstavniki večjih podjetij in institucij ugotavljajo, da osredotočanje politične scene na begunsko krizo deluje v njihovo korist. Seznam udeležencev je sicer nepopoln, ampak vključuje tudi predstavnike organizacij, kot so American Forest and Paper Association in National Association of Home Builders. Ameriški kapital si prizadeva blokirati sprejetje amandmaja, ki bi povečal pristojnosti zveznega zakona o čistosti vode. Ker je ameriški politični prostor zasenčila begunska kriza, lobisti pričakujejo, da bodo svoj cilj dosegli brez večjih konfliktov.  

Zapor Guantanamo je, kot razmere trenutno kažejo, še naprej stalnica. Barack Obama, ki je še pred kratkim z junaško držo uporabil veto, se je vdal v usodo in v sredo pristal na podpis obrambnega proračuna. Sam proračun obsega 600 milijard dolarjev in prepoveduje premestitev pridržancev v ameriške civilne zapore. Obama je sicer izrazil zaskrbljenost, da predstavlja takšna politika kršitev ameriške ustave in da ne deluje v prid ameriške države. Trenutno je v Guantanamu 107 zapornikov, od tega jih 48 izpolnjuje pogoje za premestitev v druge države.  

Po ogorčenem odzivu premiera Mira Cerarja na stavko policistov prejšnji teden in neodzivnosti vlade, ki je pripeljala do zaostritve stavke, je minister za javno upravo Boris Koprivnikar oznanil, da je vlada formirala pogajalsko skupino za pogajanja s policijskima sindikatoma.

Delovni inšpektorji so včeraj izvedli preiskave v več slovenskih medijskih hišah. Preverjali so predvsem spoštovanje delovne zakonodaje, ki prepoveduje honorarne zaposlitve v primeru, da obstajajo elementi delovnega razmerja. Več o inšpekcijah pove glavna inšpektorica za delo Nataša Trček:

Izjava

Več o preiskavah delovnih inšpektorjev v današnjem Kultivatorju.

OFF so pripravili Zwitter in vajenci Klemen, Gal ter Antun, sledijo kulturne novice.