Skupina držav v razvoju, BRIC, je s petdeset milijonov dolarjev začetnega kapitala ustanovila banko, z dvakrat tolikšnim zneskom pa še rezervni sklad, ki bosta skrbela za ekonomsko stabilnost ter infrastrukturne in razvojne investicije v državah članicah. BRIC Banka bo konkurirala Mednarodnemu monetarnemu skladu in Svetovni banki, za razliko od prej omenjenih inštitucij pa bodo v novi banki imele vse države enako vreden glas. V MMF in Svetovni banki se namreč glasovalne pravice med članice porazdelijo glede na njihov bruto domači proizvod. Brazilska predsednica Dilma Rousseff je ob ustanovitvi dejala, da si želijo enakih pravic za vse ter da bi moral IMF ob delitvi glasovalnih pravic upoštevati status držav v razvoju.

Rusija širi področje boja tudi v ostalih sferah. Med obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kubi sta državi podpisali pogodbo, s katero se bo ponovno odprla največja nekdanja sovjetska hladnovojna prisluškovalna baza na Kubi. Slednja je delovala tudi po razpadu Sovjetske zveze, Rusija pa jo je zaradi finančnih stisk in pritiska Američanov zaprla leta 2001, že tri leta kasneje pa naj bi Rusi razmišljali o ponovnem odprtju. Ob tovrstnih ruskih načrtih je toliko laže razumeti, zakaj je Rusija Kubi odpisala 35 milijard državnega dolga.

Ukrajina bo mesto doslej najhujše radioaktivne nesreče, torej Černobil, spremenila v radiološki rezervat. Odločitev sledi zahtevam Evropske unije, ki od svojih članic in še-ne-članic zahteva, da vsaj 15 odstotkov svojega ozemlja okličejo za naravne rezervate. Ukrajinska rešitev za černobilske posledice ni unikatna. Enako je že pred časom storila Belorusija z obmejnimi področji, onesnaženimi zaradi černobilske katastrofe.

Ponovno so se pojavili dokazi o skrivanju resnice s strani japonskega električnega operaterja Tepco, bolje poznanega po neprijetni situaciji v Fukušimi. Tokrat je Tepco pozabil omeniti, da je bilo avgusta 2013 radioaktivno onesnaženih več riževih polj izven evakuacijske cone, skoraj 20 kilometrov stran od epicentra. Kljub ugotovitvam, da je bilo za onesnaženje krivo odstranjevanje materialov iz tretjega reaktorja, bo Tepco nadaljeval z istimi metodami pri prvem reaktorju.

Nemci se vračajo v analogno dobo. V luči prisluškovalnih škandalov med Nemčijo in ameriškimi prisluškovalnimi agencijami, se nemška preiskovalna komisija spogleduje z možnostjo vrnitve k tipkarskim strojem. Namesto digitalnih oblik posredovanja tajnih informacij se bosta v prihodnje morebiti ponovno uporabljala papir in črnilo.

Srbija, Nemčija in Francija so na srečanju notranjih ministrov formirale policijsko delovno skupino, ki se bo ukvarjala s tihotapljenjem prepovedanih drog in nedovoljenimi in  dovoljenimi srbskimi azilanti v Nemčiji in Franciji. Nemški minister Karl Ernst Thomas de Maiziere je na novinarski konferenci povedal, da je Srbija zanesljiva država in naj srbski državljani v Nemčiji ne iščejo azila, ker ga ne bodo dobili. Od leta 2009 Evropska unija ne izdaja več vizumov za srbske državljane, kljub temu pa je v Nemčiji največji odstotek srbskih prosilcev za azil.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije v Haagu je razsodilo, da je Nizozemska odgovorna za smrt tristo Bošnjakov med genocidom v Srebrenici. Fantje in moški so se zatekli v nizozemsko vojaško bazo Potočari, nizozemska vojska pa jih je napotila v Srebrenico, čeprav so vedeli, da bo v tem primeru njihovo življenje ogroženo. Tam so jih zajeli bosanski Srbi in jih kasneje pobili.

Hrvaški sabor je včeraj z veliko večino izglasoval zakon o življenjskem partnerstvu, ki homoseksualne zveze pravno, z izjemo možnosti posvojitve otrok, izenačuje z ostalimi oblikami partnerskih zvez. Novi pravni zakon tako skoraj povsem izenačuje zakonsko zvezo, izvenzakonsko zvezo, življenjsko partnerstvo in neformalno zakonsko partnerstvo ne glede na spol partnerjev in jih priznava kot zveze, ki predstavljajo družinsko življenje. Pri pripravi zakona so sodelovali tudi predstavniki hrvaške LGBT-skupnosti, ki so z doseženim zadovoljni.

Nova uprava Heliosa, avstrijski Ring, vrača udarce. V ponedeljek je namero o odpovedi iz krivdnih razlogov prejela najglasnešja med zaposlenimi, predsednica sveta delavcev in članica nadzornega sveta, Jana Poljanšek. Komentar izredne odpovedi nam poda Sanja Kos - generalna sekretarka Sindikata kemijske, nekovinske in gumarske industrije.

Odpustitvi Poljanškove so sledile vložene kazenske ovadbe zaradi blatenja ter druge zaradi izdajanja poslovnih skrivnosti. Ob tem pa naj bi uprava tudi dnevno lobirala pri gospodarskem ministru Metodu Dragonji proti vložitvi kazenske ovadbe zaradi vprašljivega prevzema in poskušala doseči sodne prepovedi objavljanja Heliosovih internih dokumentov v Dnevniku in na Radioteleviziji Slovenija, ki pa so bili s strani sodišča zavrnjeni.