Začnimo v Ukrajini, ki je poleg Venezuele trenutno najbolj “zanimiva” država za tako imenovane družbeno-politične preobrate in prehod iz diktature v obljubljeno demokracijo ter tuje investicije, kot se v ekonomskem žargonu lepo zapakira razprodajo državne imovine. Po sicer čisto legitimni vstaji v Ukrajini, ki je že vrsto let ne le v politični, ampak tudi ekonomski in socialni permanentni krizi, se zdi, da se bo vse skupaj izrodilo. Odstavljeni predsednik Viktor Janukovič je državo brez dvoma, kot je povedal ukrajinski pesnik, pisatelj in esejist Yurij Andrukhovych, predvsem v zadnjih nekaj letih poskusil popeljati v moderno diktaturo. Pobegli Janukovič naj bi se medtem nahajal v ruski pomorski vojaški bazi v Sevastopolu na polotoku Krim, kjer naj bi čakal ladjo črnomorske flote in se domnevno odpravil v Rusijo.

Izpust Julije Timošenko iz zapora in prihod na Maidan ta vikend je sicer bila ena od zahtev dela protestnikov - večini gre vendarle za konec diktature in politike priskledništva -,  a je Timošenkova na govorniškem odru, ko so jo nanj pripeljali na vozičku, populistično obrnila zadevo, kot da se je vse, kar se je dogajalo v zadnjih nekaj mesecih, dogajalo le zaradi nje. In ne pozabimo, dejstvo je, da je Timošenkova del tajkunskih zgodb v Ukrajini in je nesramno hitro in netransparentno obogatela. A dejstvo je tudi, da je bila za zapahe spravljena mimo pravnega reda in po naših informacijah tudi edina. In ravno ta argument številni uporabijo pri razlagi, da je šlo za politični proces zoper Timošenkovo. Medtem so prestavili rok za oblikovanje vlade narodne enotnosti iz danes na četrtek. Že pa se je odprla registracija kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo 25. maja. Sledi morebitna ukrajinska stvarnost:

Miks je dostopen v posnetku oddaje

Jasno je, da so na potek te kaotične tako imenovane "Druge revolucije" prek različnih vzvodov vplivali številni tuji akterji. "CIA je zmagala.", je slišati te dni. Čeprav nismo pristaši teorij zarot, je zanimivo tudi to, da je do eskalacije nasilja prišlo ravno na vrhuncu zimskih Olimpijskih iger v ruskem Sočiju in to na dan, ko je Ukrajina osvojila edino zlato medaljo. Medtem so Združene države Amerike prevzele vajeti v svoje roke. Iz ameriškega veleposlaništva v Kijevu so namreč sporočili, da v Ukrajino danes pripotuje namestnik državnega sekretarja William Burns s predstavniki ministrtsva za finance. Združene države Amerike bodo v sodelovanju s predstavniki Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada seveda pripravile finančni načrt, kako preprečiti bankrot Ukrajine. Kako se bo razpletlo in kaj bodo pripravili arhitetkti, pa smo bili že večkrat priče.

V okviru zmanjšanih proračunskih izdatkov je obrambni minister ZDA, Chuck Hagel, napovedal reorganizacijo vojske. Ta predvideva zapiranje oporišč po letu 2017 in zmanjšanje števila kopenskih sil s 520.000 na približno 420.000. Predvidena odpuščanja obetajo novo socialno stisko za ameriško podeželje, mnoga področja so namreč ekonomsko odvisna prav od obstoječih oporišč. Višanje proračunskih sredstev je medtem predvideno za tehnološki razvoj, posebne enote in nakup brezpilotnih letal.

Na vrhovnem srečanju Brazilije in Evropske unije je brazilska predsednica Dilma Rousseff izpostavila vlogo pravice do zasebnosti državljanov v duhu prisluškovalnih afer ameriške NSA. Kot odgovor na aktivnosti ameriške tajne službe potekajo dogovarjanja o izgradnji neposrednega internetnega omrežja med Brazilijo in EU prek portugalske obale. Nov načrt povezave pomeni zmanjšanje pretoka podatkov prek trenutnih poti, ki tečejo skozi Florido. Diplomatsko klofuto ZDA je spodbudilo razkritje prisluškovanja telefonskim pogovorom premierke Angele Merkel in odtekanje tajnih informacij iz brazilskega predsedniškega kabineta. Gradnjo infrastrukture naj bi večinsko financiralo brazilsko državno podjetje Telebra.

Predsednica Južne Koreje Park Guen-Hye je napovedala ustanovitev odbora za ponovno združitev Korejskega polotoka. Odbor naj bi bil zadolžen za izdelavo načrta za sistematično oblikovanje skupne države. Predlog je prišel ob času šestdnevnega srečanja razdrtih družin z obeh strani, ki so bile razklane v času triletne vojne vihre leta 1950, ki je končno vodila do današnje razdelitve polotoka. Severna Koreja medtem modro molči.

Na Hrvaškem poteka solidarnostna stavka javnega sektorja. 100.000 delavcev se je  zaradi mizernega odnosa do delavcev zdravstveno-rekreacijskega centra Lipik, ki je v večinski državni lasti, odločilo za stavko. Dotično podjetje je namreč delavcem  dolžno celih 25 plač. Prav tako situacija ni nič bolj rožnata v privatnem sektorju - sindikati opozarjajo na situacijo v tekstilnem podjetju Arena, tam namreč čakajo na izplačilo šestih plač.

Parlamentarni odbor za kmetijstvo je sprejel dopolnila Zakona o odpravi posledice naravnih nesreč. Dopolnitve zakona so pravni odziv na vremenske ujme, ki so ohromile slovensko električno omrežje v preteklih tednih. Žled po veljavnem zakonu namreč ni obravnavan kot naravna katastrofa, ampak kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Za sistemsko reševanje posledic je treba zagotoviti primerno zakonsko podlago. Interventni zakon bo tako omogočil kritje škode iz sredstev državnega proračuna in zavarovanje na račun škode žledoloma.

OFF sta pripravila vajenec Jošt in Luka Počivalšek.