Islamska država se približuje Bagdadu. Včeraj, ob 9. obletnici iraške vojne, je izvršila dva napada v provinci Anbar. Enega na vojaški kontrolni točki v bližini mesta Hadit in dva na mošejo v mestu al-Džuba, ki ga sedaj po nekaterih poročilih nadzoruje. Slednje mesto je v bližini vojaške baze Ain al-Asad, kjer ameriški oficirji urijo iraške vojake. Med napadi naj bi umrlo 30 iraških vojakov in varnostnega osebja ter 24 pripadnikov Islamske države.

Medijska hiša Al Jazeera je pridobila osnutek novega poročila o uporabi kemijskega orožja v Siriji s strani Organizacije za prepoved kemijskega orožja. Poročilo vključuje pričevanja očividcev, ki potrjujejo prisotnost helikopterjev, oboroženih s toksičnimi kemikalijami. Samantha Power, veleposlanica Združenih držav Amerike pri Združenih narodih, je medtem tvitnila, da naj bi tu šlo za 32 prič, medtem ko 29 očividcev potrjuje prisotnost klora. Sodeč po poročilu, obstaja velika verjetnost, da je bil ta uporabljen v treh sirskih vaseh. Do sedaj najbolj podrobno poročilo sicer ne zaključuje s pripisovanjem krivde uporabe kemijskega orožja katerikoli strani, neformalno pa se Združeni narodi pridružujejo ZDA v pripisovanju krivde režimu Bašarja al-Asada, češ da je imela ta stran edina na razpolago helikopterje. Spomnimo, da je ZDA na podlagi tega grozila z vojaško intervencijo v Sirijo.

Evropske zaveznice vračajo v Bolgarijo 3600 migrantov. Ti so večinoma iz Sirije in ostalih kriznih območij na Bližnjem vzhodu preko Bolgarije skušali migrirati v Zahodno Evropo. Prvotna zahteva omenjenih držav je sicer bila, da se v Bolgarijo vrne dvakratnik tega števila oziroma 6800 migrantov. V namen njihovega sprejema je tamkajšnja vlada zato napovedala zagotovitev stanovanj, ki bi služila kot njihova prebivališča.Spomnimo, da se je dotična država dosedaj z migrantsko problematiko sicer soočala predvsem z množenjem obmejnih stražnikov, ta čas pa celo razmišlja o tem, da bo nadzorovanje mej prepustila vojski.

Multinacionalni naftni gigant Royal Dutch Shell je po treh letih pravdanja pristal na zunajsodno poravnavo. Afriškim ribičem in skupnosti v mestu Bodo v južni Nigeriji bo namenil 70 milijonov evrov. Znesek naj bi poplačal dejstvo, ker korporacija ni popravljala naftovodov, kar je rezultiralo v dve razlitji na naftovodu Bomu-Bonny. To naj bi uničilo več tisoč hektarjev polj s tropskimi rastlinami mangrovov ter zdesetkalo tamkajšnje ribe in školjke, ki so vaščanom omenjene skupnosti predstavljale enega izmed poglavitnih virov preživljanja.

Sodni postopki zoper naftnega giganta so bili sicer sproženi leta 2008, korporacija pa je vseskozi zatrjevala, da vzrok razlivanja leži v kraji naftnih sodov in nelegalnem rafiniranju, ne pa v pomanjkljivi oskrbi infrastrukture. Prav tako je trdila, da je prišlo do razlitja le 4000-ih sodčkov nafte, medtem ko je neodvisna raziskava Amnesty International ugotovila, da je prišlo do 25-krat večjega razlitja. Kasneje je korporacija sicer priznala, da gre za večje količine nafte, odvetniki nigerijskih ribičev pa so omenjali, da je bilo razlitih 600.000 sodov. Shell Nigeria je sicer v 55-odstotni lasti nigerijske vlade, njen izvršni direktor Mutiu Sunmonu pa je dejal, da so vseskozi skušali pošteno kompenzirati skupnosti. Prvotni predlog korporacije za poplačilo škode skupnosti je znašal 6000 dolarjev.

Narodni arhiv v Veliki Britaniji je sprostil zaupne vladne dokumente, ki pod zakonom, znanim tudi kot 30-letno pravilo, vsakih trideset let po ustvarjenju dokumentov te lansira v javnost. Sproščanje dokumentov sicer ni neomejeno, saj so ti - sledeč členu v prvotnem zakonu iz leta 1958 - lahko delno ali v celoti zadržani zaradi administrativnih ali drugih razlogov na pobudo osebe, odgovorne za dotične dokumente. Letošnji zadržani dokumenti se med drugim dotikajo vojne na Falklandskih otokih, jedrskih poskusov in prepovedi delovanja sindikata obveščevalne službe GCHQ, ko je bila s strani vlade Margaret Thatcher članom ponujena ponudba, ki se ne zavrača - najsibo prostovoljna zapustitev sindikata z nagrado 1000-ih funtov ali prisilna odstranitev članstva odpustitev z delovnega mesta. Omenjeni člen poleg tega opredeljuje tudi začasno zadržanost dokumentov brez časovne omejitve, kamor tokrat spadajo dokumenti z vsebino, kot so javna razprava o jedrskem orožjih in o situaciji na Bližnjem vzhodu.

Ob pol peti uri se bo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru pričela konferenca z naslovom “De iure - De facto: Neplačana pripravništva”, ki jo organizira Evropsko združenje študentov prava Elsa Maribor. Na njej bodo problematizirali prakso izkoriščanja, k čigar razjasnitvi bodo prispevali povabljeni sogovorci, med katerimi so Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predsednica Sindikata Mladi plus Zala Turšič in predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt. Združenje Elsa Maribor sicer vsako leto organizira konferenco, o razlogih letošnje izbire pa nam pove njen predsednik, Kristijan Zakšek.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Prav tako bo ob 18-ih potekala javna tribuna o razprodaji državnih podjetij, ki ga organizira gibanje Državljani proti razprodaji. Na tribuni bosta spregovorila ekonomista Jože Mencinger in Bogomir Kovač, Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter predsednik GZS Samo Hribar Milič. O svojih pogledih za razloge nasprotovanja privatizaciji nam pove pisec peticije, Jože Mencinger.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.