Nekdanji sekretar Združenih Narodov Kofi Annan bo do konca meseca ostopil s funkcije posebnega odposlanca Združenih Narodov in Arabske lige za Sirijo. Razlog za njegov odstop je propad njegovega mirovnega načrta iz aprila, saj se konflikt v Siriji še vedno zaostruje. Obenem je kritiziral nadaljevanje oboroževanja obeh strani in izrazil tudi razočaranje nad mrtvo točko v kateri se nahaja Varnostni svet Združrenih narodov. Tudi v diplomatskem svetu prevladuje sprijaznitev z nadaljno eskalacijo in nadaljevanjem konflikta, še posebej v luči dejstva, da so pričele Združene Države Amerike, Savdska Arabija, Katar in Turčija povečevati direktno pomoč uporniški strani. Na drugi strani pa sta Rusija in Kitajska napovedali, da bosta še naprej varovali sirski režim pred, po njihovem mnenju, neprimernimi resolucijami. Ravno danes bo splošna skupščina Združenih Narodov glasovala o resoluciji, ki bo obsodila sirski režim zaradi uporabe težkega orožja. Morebitno sprejetje bo doseženo že z navadno večino, z glasovanjem pa naj bi se poskušalo prisiliti Varnostni Svet v sprejetje resolucije in morebitnih sankcij, ki bi pripeljale do končanje sirskega konflikta.

Avstralija je zavrnila predlog Združenih Držav Amerike, da bi blizu mesta Perth nastanili svojo jedrsko letalonosilko skupaj s preostalo bojno skupino. Razlog za odločitev je nujnost avstralske politike, da ne ustreza le željam Združenih držav Amerike, temveč tudi volji Kitajske, njenemu največjemu trgovskemu partnerju. Poskus nastanitve ameriške bojne enote v Avstraliji sovpada z njeno najnovejšo zunanjo politiko, ki predvideva nastanitev večinskega dela mornarice v Azijsko regijo do leta 2020. Smoter, ki se ga želi s premikom vojaških sil v regijo doseči, je vzpostavitev protiuteži kitajskemu vplivu in njenemu vojaškemu vzponu. Zaenkrat imajo Združene Države Amerike že eno svojih pomorskih bojnih skupin v japonskem pristanišču Yokosuka, obenem pa povečujejo svojo prisotnost v Južno-kitajskem morju, Marianskih otokih, Indoneziji in na Filipinih.

Mongolsko sodišče je obsodilo bivšega predsednika Nambaryn Enkhbayarna na štiri-letno zaporno kazen zaradi korupcije. Ker je ta še vedno vodja stranke v vladni koaliciji, je njegova vpletenost v koruptivna dejanja omajala že tako krhko vladno koalicijo. Z odločitvijo se je pod vprašaj postavilo  nadaljevanje razvoja rudarjenja v državi, saj potrebuje Mongolija tuje investicije za izkoriščanje svojih obsežnih zalog naravnih virov. Zaradi politične nesigurnosti je pod vprašaj prišlo že več projektov, obenem pa si želijo nekateri politiki ohranjati kontrolo nad rudniki v lokalnih rokah in izbojevati boljše pogoje s tujimi investitorji, kar pa seveda ne diši tujim korporacijam.

Zgornji dom kongresa Združenih Držav Amerike je zavrnil zakonski predlog “Cybersecurity Act of 2012”. Z zakonom se je poskušalo ponudnikom internetnih storitev dovoliti, da brez posledic ali nevarnosti tožb, spremljajo in delijo podatke o posameznikih z ameriškimi varnostnimi službami. Zavrnitev predloga se šteje za dodatno zmago svoboščin na internetu, obenem pa aktivisti opozarjajo, da moramo navkljub trenutnemu uspehu ostati pozorni, saj se nedvomno pripravljajo novi poskusi regulacije spleta in kratenja svobode govora.

Boj proti regulaciji interneta je doživel zmago tudi na francoskih tleh. Francoska ministrica za kulturo Aurelie Filipetti je označila HADOPI zakon, ki je bil sprejet med predsedovanjem bivšega predsednika Sarkozya, za neefektiven in predrag za implementacijo. Bit omenjega zakona je bilo določilo, da se uporabnika trikrat opozori glede piratiziranja, nato pa se mu ob nadaljnemu kršenju izklopi dostop do interneta. Po mnenju ministrice naj bi bilo izvajanje zakona ne le predrago, temveč tudi nesorazmerno kaznovanje glede na željeni končni cilj, zato mu nova francoska vlada ne namerava izražati obsežnejše podpore.

Sedem proizvajalcev surovega železa v brazilski zvezni državi Maranhao je podpisalo dogovor, s katerim so se zavezali, da iz svoje verige dobaviteljev lesnega oglja izloči tiste, ki za pridobivanje oglja uničujejo amazonski gozd. Po mnenju okoljevarstvene organizacije Greenpeace, gre za prelomni sporazum, ki ne bo zgolj zmanjševal posege v deževni gozd, ampak bo prav tako zmanjšal izkoriščanje delovne sile. Dogovor, podpisan v palači guvernerke Roseane Sarney v Maranhau, je prišel na mizo, zgolj teden dni za tem, ko je Greenpeace izdal mednarodno poročilo o povezavi jeklarske industrije s pridobivanjem lesnega oglja ter suženjske delovne sile. Povejmo še, da je v Braziliji zbranih že 400.000 podpisov, s katerimi se ljudje zavzemajo za sprejetje zakona, ki bi popolnoma prepovedoval izsekavanje gozdov.

Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije, okrajšano COS, je v javnost poslala poziv državljankam in državljanom Slovenije v kateremu opozarja na vzpon fašističnega vodenja države. Glavne sporne točke, ki jih zveza COS izpostavlja, je vpisanje zlatega pravila v ustavo ter sprememba referundemske zakonodaje. O pozivu smo se pogovarjali s članom kolegija zveze COS in predavateljem na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, Igorjem Koršičem. Predvsem je zaskrbljen nad pomanjkanjem odziva na vladne politike s strani civilne družbe:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Obenem je kritičen tudi do kulturne sfere, ki je sicer na ukrepe odreagirala burno, vendar premalo vztrajno:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Off je pripravil Kožuh.