Iz Rusije prihaja novica o odločitvi Vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo proti Alekseju Navalnemu, ki je bil leta 2013 obsojen korupcije. Posledično bo Navalnemu, glasnemu nasprotniku Vladimirja Putina, omogočeno ponovno sojenje in možnost kandidiranja na predsedniških volitvah 2018. Včeraj pa je bil v Rusiji aretiran minister za gospodarstvo Aleksej Uljukajev. Slednji je obtožen korupcije pri prodaji vladnega deleža podjetja Bashneft državnemu podjetju Rosneft. Uljukajev naj bi v zameno za odobritev prodaje zahteval dva milijona dolarjev. Kot minister za gospodarstvo se je zavzemal za večjo liberalizacijo gospodarstva in je nakupu Bashnefta s strani državnega podjetja nasprotoval. To naj bi bil razlog za Putinovo nezadovoljstvo z gospodarskim ministrom. Hkrati lahko aretacijo Uljukajeva uvrstimo v niz obračunavanj z nasprotniki Vladimirja Putina na državni, lokalni in gospodarstveni ravni.

Svojo zavezo k neodvisnemu sodstvu Kremelj potrjuje tudi na mednarodnem prizorišču. Ruska federacija bo umaknila svoj podpis z ustanovne listine Mednarodnega kazenskega sodišča, krajše ICC, Rimskega statuta. Rusija, ki statuta sicer nikoli ni ratificirala, se je nedavno znašla v preiskavi o zločinih med vojno v Gruziji leta 2008 in konfliktom v Ukrajini, nedavno pa so se pojavila tudi ugibanja o preiskavah v zvezi z ruskimi letalskimi napadi na sirski Alep. Rusko zunanje ministrstvo je na spletu kot poglavitni razlog navedlo globoko razočaranje, ker ICC ni postal resnično neodvisno sodišče, na katerega so v Moskvi upali.

O neodvisnosti pa tudi v odnosu Pakistana do Turčije. V pričakovanju obiska turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je Pakistan 108 turškim učiteljem na mednarodnih šolah PakTurk naročil, naj do 20. novembra zapustijo državo. PakTurk šole so del mednarodne organizacije šol, ki je ideološko domnevno povezana s Fethullahom Gülenom, ki je v Turčiji obtožen načrtovanja poskusa državnega udara. Erdogan je že julija s predsedniškim dekretom prepovedal delovanje vseh institucij, ki naj bi bile povezane s klerikom v izgnanstvu, k istem ukrepu pa je pozval še ostale države. Domnevnih  Gülenovih šol je po svetu še približno 1000, prisotne so v srednji in južni Aziji, Afriki, Rusiji in na Balkanu. Pakistan bo s svojimi ukrepi sledil več državam, med drugim Jordaniji, Somaliji in Tadžikistanu, ki so takšne šole že zaprle.

Šole so iz drugačnega razloga zaprte v prestolnici Nove Kaledonije, kjer je vladajoča koalicija strank proti neodvisnosti pozvala francosko vojsko, naj se odzove na nemire, do katerih prihaja med staroselskimi Kanaki in policijo. Francoska vlada je sicer že prejšnji teden obsodila nasilje in bo do februarja poslala 53 novih policistov. Nova Kaledonija ima status francoskega čezmorskega ozemlja. Takšnemu statusu nasprotujejo staroselski Kanaki, ki predstavljajo 45 odstotkov novokaledonske populacije in si želijo neodvisnosti od Francije. Oborožene skupine Kanakov že dva tedna blokirajo ceste južno od glavnega mesta Noumea. Referendum o novokaledonski neodvisnosti se po Noumeanskem dogovoru, podpisanem leta 1998, mora zgoditi do konca leta 2018.

Preko Pacifika so v imenu reševanja venezuelske politične krize odstopili trije opozicijski poslanci. Omenjene poslance je zaradi domnevne volilne goljufije januarja letos razrešilo vrhovno sodišče, vendar jih je državni zbor julija znova potrdil in s tem opoziciji ponovno zagotovil dvotretinjsko večino. Odstop je posledica pogajanj med vlado in opozicijo na pobudo Vatikana. Predsednik Maduro je začetek meseca ponovno zavrnil pozive opozicije k odstopu. V državi vlada politična nestabilnost od leta 2014, ko je po ljudskih protestih proti predsedniku Maduru večino v parlamentu prevzela opozicija. Odstop spornih poslancev bo omogočil ponovne volitve za njihove sedeže, pogajanja se bodo nadaljevala v decembru.

Nekoliko severneje so predsedniki srednjeameriških držav Honduras, El Salvador in Guatemala vzpostavili skupne policijske, vojaške in obeščevalne enote za boj proti organiziranemu kriminalu. Sledeč sporazumu, ki je bil podpisan avgusta, naj bi tako zmanjšali moč tolp, kot sta Calle 18 in Mara Salvatrucha, in omejili množično odseljevanje. V državah, kjer je letno umorjenih tudi do 6000 prebivalcev, tako nadaljujejo z izvajanjem Plana za blaginjo, ki so ga leta 2014 podpisali z Združenimi državami Amerike. Ta poleg varnostnih ukrepov predvideva tudi obnovitev infrastukture in ustvarjanje novih delovnih mest z denarno pomočjo sile s severa v vrednosti 750 milijonov ameriških dolarjev.

Smučišče Kanin je tik pred začetkom sezone ponovno ostalo brez upravljavcev žičnic, saj je bovška občina sporočila, da zaradi zahteve po bančni garanciji ne bo sklenila koncesijske pogodbe s podjetjem Strokovne gorske storitve. Opiše Milan Štulc, predstavnik za stike z javnostjo občine Bovec.

izjava

Strokovne gorske storitve d.o.o. je konec septembra ustanovilo andorsko podjetje PGI Management, ki se je kot edino prijavilo na javni razpis za upravljanje kaninskih žičnic. Občina Bovec je na podlagi popolne prijave pričakovala sklenitev 10-letne pogodbe. Bovški svetniki bodo tako predvidoma naslednji teden odločali o ustanovitvi občinskega podjetja, da bi preprečili ponovitev scenarija, ki se odvija že zadnje tri zime, ko smučišče sploh ni obratovalo.

OFF so pripravili vajenci Lana, Igor, Martin in Neja