Na kolumbijskih parlamentarnih volitvah, prvih, ki se jih je kot stranka udeležila nekdanja oborožena skupina FARC, so večino sedežev pridobile desničarske stranke. Te stranke, kot so Socialna stranka narodne enotnosti, Demokratični center in Konservativna stranka, so leta 2016 med pogajanji nasprotovale vsebini mirovnega sporazuma z gibanjem FARC. Tega so volivci sprva zavrnili na oktobrskem referendumu leta 2016, nakar je kolumbijski predsednik pripravil nov sporazum, ki sta ga FARC in kolumbijska vlada podpisala novembra. Prve tri uvrščene konservativne stranke sicer niso dosegle navadne parlamentarne večine, koalicija teh treh strank je v senatu namreč dosegla 43 odstotkov sedežev, koalicija levih strank pa 11 odstotkov.  FARC je prejel le 0,5 odstotka podpore, vendar ima po mirovnem sporazumu zagotovljenih pet parlamentarnih sedežev v senatu in pet v predstavniškemu domu. Kampanjo FARCA so med drugim zaznamovale številne grožnje voditeljem stranke in izbruhi nasilja proti FARCU na njihovih zborovanjih.

Kubanci so v nedeljo glasovali na parlamentarnih volitvah. Glasovali so za vseh 612 poslanskih mest. Kandidate za poslance izberejo državne organizacije na podlagi njihove zvestobe ideologiji, izmed teh kandidatov pa volivci izberejo poslance. Ti se sestanejo dvakrat letno, večinoma prihajajo iz vrst komunistične stranke, lahko pa izhajajo tudi iz vrst študentov in sindikalistov in so izvoljeni za mandat petih let. Teh 612 predstavnikov bo nato izvolilo predsednika, ki prvič ne bo član družine Castro. Raul Castro, predsednik od leta 2008, je namreč oznanil, da se po dveh mandatih ne bo več potegoval za nov predsedniški mandat. Raul Castro ostaja predsednik komunistične stranke do leta 2021.

Tudi v severni Ameriki se stvari spreminjajo le po polžje. Vlada Združenih držav Amerike je razkrila državni načrt za preprečevanje strelskih napadov v šolah. Med državne ukrepe sodi strožji nadzor nad duševnim stanjem kupcev pištol ter zaveza, da bodo sofinancirali izobraževanje učiteljev o ravnanju s strelnim orožjem v vseh zveznih državah, ki bi se za takšen program odločile. V nasprotju s predhodnimi izjavami predsednika Donalda Trumpa pa načrt ne zvišuje starosti za nakup strelnega orožja z 18 na 21 let. Takšno zvišanje je po nedavnem streljanju na šoli na Floridi že sprejel senat Floride. Zakon je nekaj ur po guvernerjevem podpisu zadela tožba o kršenju ustavne pravice do nošnje strelnega orožja s strani Državne zveze za strelno orožje. Z vprašanjem starostne meje za nakup strelnega orožja se bo na državni ravni ukvarjala komisija, ki jo bo vodila ministrica za izobraževanje Betsy DeVos.

Po poročanju Amnesty International je mjanmarska vojska na ozemlju, kjer živi manjšina Rohinga, začela graditi vojaške baze. Humanitarna organizacija trdi, da satelitski posnetki kažejo, da vojska z buldožerji izravnava nekdanje vasi s tlemi, da bi tako zakrila morebitne dokaze zločinov nad muslimanskim prebivalstvom. Mjanmarska vlada je sicer sklenila dogovor s sosednjim Bangladešem o vračanju beguncev v pokrajino Rakhine in Rohingam obljubila varno vrnitev.

Slovaški notranji minister in namestnik premiera Robert Kalinak je v odziv na številne pozive k odstopu odstopil. Odstop Roberta Kalinaka, člana vladajoče stranke Smer - SD, je zahtevala koalicijska stranka Most-Hid, ki je zagrozila z izstopom iz koalicije, če minister ne bi odstopil. Stranka Most-Hid namreč ne verjame, da bi moral Kalinak zagotoviti nepristranskost preiskave umora novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval povezave slovaške vlade z italijansko mafijsko skupino Ndragheta. Bojijo se namreč, da bi kot minister za notranje zadeve, ki nadzira policijo, oviral preiskavo. Odstop Kalinaka in predvsem odstop premiera Roberta Fica pa so zahtevali tudi protestniki, ki se jih je v petek v Bratislavi zbralo okoli štirideset tisoč. Pred Kalinakom so odstopili že trije vladni funkcionarji, ki so bili omenjeni v zadnjem objavljenem članku Jana Kuciaka; to sta minister za kulturo Marek Madarič, Viliam Jasan, predsednik odbora za nacionalno varnost, in glavna državna svetovalka, Maria Troškova.

Francoska desničarska stranka Nacionalna fronta pa se je lotila površinske preobrazbe stranke. Na kongresu stranke je Marine le Pen, pravkar ponovno izvoljena predsednica stranke, predlagala zamenjavo imena stranke. Besedo fronta naj bi zamenjali z besedo združenje, češ da beseda fronta opozarja na protestniško, opozicijsko naravo stranke in tako volivcem predstavlja psihološko oviro, da bi stranko izglasovali na oblast. Poleg spremembe imena, ki jo morajo člani stranke še dokončno potrditi, pa je stranka dobila novo strukturo. Dobila je 100-članski upravni svet, prav tako pa so uresničili sklep iz leta 2015 in očetu Marine le Pen in ustanovitelju stranke odvzeli časten naziv doživljenjskega predsednika. Na kongresu je kot častni gost sicer govoril nekdanji član ameriške vlade in zagovornik belske večvrednosti, Stephen Bannon.

Občina Velenje je Termoelektrarni Šoštanj zaradi neplačane odškodnine iz leta 2016 napovedala tožbo. TEŠ občini dolguje sedemsto petdeset tisoč evrov odškodnine za uporabo infrastrukture med gradnjo bloka šest. TEŠ je do sedaj poravnal odškodnine za uporabo infrastrukture med letoma 2010 in 2015. Občina Velenje in Termoelekrarna Šoštanj sicer imata pogodbo o plačilu odškodnine, po kateri vsako leto določita višino odškodnine, a občina kljub temu do sedaj v pogajanjih ni uspela izterjati odškodnine za leto 2016. Župan Bojan Kontič si tako želi, da bi vlada sprejela zakon o Šaleški dolini, v katerem bi natančno določila škodo, nastalo zaradi rudarjenja in proizvodnje elektrike premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, in na podlagi tega višino odškodnine. Opozoril je namreč, da je TEŠ dolžna odškodnino tudi občini Šoštanj, in sicer v višini 2,4 milijona evrov.

Poleg tega neplačila pa velenjsko občino moti tudi 54-odstotni dvig cene toplotne energije, za katero občina še ne pozna vzroka. Občina tako od agencije za energijo zahteva pojasnila za tako hiter in visok dvig višine plačila.