Bangladeške oblasti in Amnesty International poročajo, da mjanmarska vojska na pot rohinškim ubežnikom postavlja eksplozivo, najverjetneje mine. Gre za področje severozahodne meje z mjanmarsko zvezno državo Rakhine, od koder muslimanska manjšina Rohing beži v sosednji Bangladeš. Tja je po ocenah bangladeških oblasti v zadnjih dveh tednih prebežalo okrog  300.000 pripadnikov manjšine Rohing, vseh skupaj pa 700.000. Od 25. avgusta se je nasilje mjanmarskih oblasti nad manjšino zaostrilo, po tem ko je Arakanska rohinjška vojska odrešenja oziroma ARSA napadla več policijskih postaj. Oblasti so v tem času prepovedale dostop humanitarne pomoči v Rakhine in požgale blizu 20 vasi. V soboto je ARSA razglasila enomesečno premirje, kar naj bi omogočilo dostop do humanitarne pomoči Združenih narodov. Mjanmarska vlada je na poziv ARSE, naj spoštuje premirje, odgovorila, da se s teroristi ne pogovarja. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, Zeid al Husein, je obnašanje mjanmarske vojske označil za šolski primer etničnega čiščenja, vlado pa pozval, naj prekine vojaške operacije proti manjšini Rohing.

V Kambodži največja opozicijska stranka, Stranka kamboške narodne rešitve, bojkotira udeležbo na parlamentarnem glasovanju o odvzemu poslanske imunitete njenemu vodji, Kemu Sokhi. Ta je bil aretiran pred tednom dni, ker naj bi načrtoval prevzem oblasti s podporo Združenih držav Amerike. Kljub neudeležbi opozicije pa ima vladajoča Kamboška ljudska stranka dovolj poslancev, da legalno izglasuje odvzem. Pripadniki opozicijske stranke medtem protestirajo pred zaporom in zahtevajo Sokhovo izpustitev. Trdijo, da posnetek, na podlagi katerega je obdolžen in na katerem razpravlja o prevzemu oblasti z neimenovanimi ameriškimi prijatelji, v resnici predstavlja zgolj razpravljanje o volilni strategiji. Zahodni mediji in nevladne organizacije, kot je World Relief for Cambodia, njegov pregon vidijo politično motiviran in kritizirajo kamboškega premierja Huna Sena, nekdanjega poglavarja Rdečih Kmerov.

Organizaciji Human Rights Law Center in Global Initiative for Economic, Social and Cultural Rights sta pozvali posebne poročevalce Združenih narodov, naj beguncem omogočijo  pravico do primernega bivališča, ter opozorili na ekstremno revščino, mučenje in kruto, nečloveško, ponižujoče obravnavo; da naj posežejo v delovanje avstralske vlade. Ta je namreč prejšnji teden začela izdajati nove, premostitvene vize za dokončni odhod skupinam beguncev, ki jih je evakuirala iz begunskih centrov na bližnjih otokih Nauru in Manus. Približno 400 beguncev, ki so bili z otokov premeščeni na avstralsko celino zaradi potrebne medicinske pomoči, je namreč začelo sodni postopek na avstralskem višjem sodišču, da bi to preprečilo njihovo vrnitev v razmere na otokih. V vseh primerih je avstralska vlada zatrdila, da nima namena ljudi neprostovoljno deportirati nazaj, kar je povzročilo, da sodišče procesov ni obravnavalo. Ti begunci tako že do tri leta živijo na celini, večinoma v javnih nastanitvah, ki jih plačuje avstralska vlada, in prejemajo socialno podporo. Nove vize, ki jih je začela razdeljevati vlada migrantom v tem položaju, pa od njih zahteva, da zapustijo Avstralijo v roku šestih mesecev, poleg tega pa predvidevajo takojšnjo prekinitev javne socialne podpore, vključno s pravico do bivanja v javnih bivališčih. Imajo sicer še pravico do zaposlitve, do izobraževanja pa zgolj nepolnoletni med njimi. Do sedaj je nove vize prejelo 60 ljudi, pričakuje pa jih še več kot 300. Med njimi so ženske, ki so bile spolno zlorabljene na otoku Nauru; moški, ki so jih fizično zlorabljali na otoku Manu; in otroci, ki so zaradi razmer v centrih potrebovali nujno psihiatrično pomoč. Vlada avstralske države Victoria je sicer napovedala, da bo tem osebam še naprej nudila javna bivališča in oskrbo s hrano.

V Afriko. Nevladna organizacija Global Witness je objavila poročilo, v katerem razkriva dodatne indice o vpletenosti zimbabvejskih vojaških in obveščevalnih agencij v industrijo z diamanti. Poročilo podrobneje analizira lastniško strukturo štirih rudarskih podjetij. Lastništva segajo tudi v vojsko in posredno do trenutno vladajoče stranke z Robertom Mugabejem na čelu. Sledeč poročilu je lastnik enega izmed podjetij tudi obveščevalna agencija Zimbabveja, Centralna obveščevalna organizacija, v lastniško strukturo pa so vpleteni tudi nekdanji tihotapci. Spomnimo, da je bila leta 2006 odkrita ogromna zaloga diamantov v regiji Marange na vzhodnem delu države, leta 2015 pa je država začela s centralizacijo zasebnih rudarskih podjetij pod krovno, Zimbavejsko konsolidirano diamantsko podjetje, katerega 50-odstotni delež je v lasti države. Poročilo na kratko povzame Michael Gibb iz Global Witness:

Izjava

Več o poročilu pa v offsajdu ob 17ih.

Drugačno poročilo pa je pripravil posebni poročevalec Združenih narodov. Poroča, da Združeno kraljestvo odkrito krši svoje obligacije, da zaščiti prebivalce pred nezakonito in toksično onesnaženostjo zraka. Poročilo je rezultat raziskave, ki jo je na vabilo britanske vlade opravljal januarja letos. Onesnaženje naj bi v Britaniji povzročilo okrog 40 000 prezgodnjih smrti letno, zato poročilo državo dolži kršenja človekovih pravic kot so pravica do življenja, zdravja in varnega bivališča. Vladni načrti za zmanjšanje onesnaženosti zraka so bili že dvakrat zavrnjeni kot nelegalni in nezadostni. Anna Heslop iz organizacije ClientEarth razloži:

Izjava

Vladni predlogi so šli namreč ravno v nasprotni smeri, kot so predlagale javne raziskave:

Izjava

Nekdanji ukrajinski predsednik Mihail Sakašvili je z vojsko privržencev, med katerimi je bila tudi nekdanja premierka Julija Timošenko, prekoračil Rubikon. Vdrl je čez mejni prehod s Poljske v Ukrajino, potem ko so mu oblasti preprečile mejo prečkati z vlakom. Ukrajinsko državljanstvo so mu namreč odvzeli julija, potem ko se je sprl s trenutnim predsednikom Petrom Porošenkom. Gruzija, v kateri je bil Porošenko dvakrat predsednik, preden je prišel v Ukrajino, je od te zahtevala izročitev Sakašvilija, saj je tam obdolžen zlorabe javnega položaja in nelegalnega prisvajanja javnih sredstev. Da bi se izognil pregonu, mu je Ukrajina leta 2015 podelila državljanstvo, saj je menila, da so obtožbe politično motivirane. Odkar pa nima ukrajinskega državljanstva, zakon več ne prepoveduje njegove ekstradikcije.