OFF sanjarjenj

OFF sanjarjenj

Aktualno-politična novica
27. 8. 2014 - 14.00
 / OFF

Začenjamo z novicami iz okupirane Gaze. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je javnosti sporočil, da je Izrael sprejel Hamasov predlog o prekinitvi ognja za nedoločen čas, ki naj bi pomenil konec aktualni ofenzivi Izraela na ozemlje Gaze. Sklenitev premirja prihaja po tem, ko so izraelske oblasti pristale na omejene zahteve udeleženih strank na palestinski strani pogajalske mize. Ti so namreč kot pogoj za prekinitev napadov navajali prekinitev izraelske blokade mejnih prehodov, konec gospodarskih omejitev, izpustitev političnih zapornikov in neovirano gradnjo pristanišča in letališča v Gazi. Izraelske oblasti so na pogoje Hamasa le delno pristale ter se zavezale, da naj bi se restrikcije za uvoz sprostile, palestinskim ribičem bo omogočeno normalno izkoriščanje dobrin morja, v roku meseca dni pa naj bi se začela obojestranska pogajanja glede izgradnje pristanišča ter letališča. Takšen dogovor Palestino še vedno potiska v močno podrejen položaj, čeprav je iz ust vodij uporniških skupin v Gazi mogoče poslušati o premirju kot novi zmagi. Verjetno pa je resnica na drugi strani, krvava vojna in vztrajno izraelsko obstreljevanje Gaze je prisililo Hamas, da za premirje sprejme pogoje, ki jih je še do nedavnega zavračal kot nesprejemljive.

Iz Palestine v Ankaro. Potem ko je bil bivši turški premier Reccep Tayyip Erdogan izvoljen za novega predsednika Turčije, je naloga njegove domače stranke Pravičnost in razvoj, da izbere novega vodjo stranke in s tem tudi premiera. Na to mesto naj bi stopil dosedanji zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki ga je izvršilni odbor stranke pretekli teden že potdil kot novega vodjo. Glede na to, da bodoči premier velja za tesnega zaveznika Erdogana, v turški državni politiki ne gre pričakovati pretresov. Novo vlado naj bi tako sestavljali že obstojoči zavezniki vladajoče stranke, gotovo pa so za razmerje sil oblasti v notranji politiki Turčije zgovorne napovedi, da naj bi se pristojnosti premiera oslabile, medtem ko naj bi z nastopom Erdogana na predsedniški stolček ta vloga pridobila večji pomen.

Povolilna predsedniška drama v Afganistanu še vedno ostaja brez zaključka, potem ko so opazovalci s strani predsedniškega kandidata Abdulaha Abdulaha protestno zapustili revizijo osmih milijonov glasovnic, oddanih v drugem krogu volitev. Tu gre spomniti, da je omenjeni kandidat že tekom glasovanja opozarjal na množično poneverbo glasovnic s strani volilne komisije in zato tudi sprožil ponovno štetje glasovalnih lističev. Odlaganje razglasitve novega predsednika vnaša v regijo nove nestabilnosti, potem ko dosedanji predsednik Hamid Karzai ne želi podpisati sporazuma, ki bi ameriški vojski omogočil nadaljno prisotnost v državi. Podpis takšnega sporazuma naj bi bila namreč naloga novega predsednika. Za neuradni rok ustoličenje novega glavarja države velja Natovo srečanje, ki bo potekalo prihodnji teden, na njem pa naj bi potrdili nadaljnje operacije svojih sil v regiji. Vendar pa do takšne odločitve brez podpisa Afganistana ne more priti. Zato je zavoljo pohitritve postopkov in dokočno razglasitev zmagovalca revizijo glasovnic v svoje roke vzela Organizacija združenih narodov in pa Neodvisna volilna komisija.

V teku vrha evrazijske carinske unije, ki jo gosti beloruska prestolnica Minsk, so potekali pogovori med predsednikoma Rusije in Ukrajine. Prvo srečanje Vladimirja Putina in Petra Porošenka od junija letos še vedno ne odpira poti mirnemu razreševanju vojaškega konflikta na rusko-ukrajinski meji. Po izjavah sodeč je bil edini dosežen dogovor glede nove ruske pošiljke humanitarne pomoči na vzhodnoukrajinsko ozemlje in pa začetek pogajanj za ponovno odprtje pipic ruskega plina. Rusija je namreč zaradi stopnjevanja političnega konflikta in spora glede cen plina zaustavila dobavo ukrajinski državi. Čas je tu gotovo na strani Rusije, nizke temperature in bližajoča se zima jo zaradi plinskega monopola postavlja v ugodnješo pogajalsko pozicijo.

V času pogovorov pa mednarodni odnosi na rusko-ukrajinski meji dobivajo vse bolj ostro noto. Po informacijah s strani Ukrajine naj bi varnostne sile na svojem ozemlju zajele deset ruskih vojakov, vendar ruski predsednik Vladmir Putin vztrajno zavrača kakršnokoli vojaško vpletenost v ukrajinski državljanski vojni. Prav tako je napenjanje mišic slišati s strani zahodnih sil. Generalni sekretar Nata, Anders Fogh Rasmussen je namreč javno napovedal gradnjo stalnih vojaških oporišč zavezniške vojske Nata na ozemlju vzhodnih članic. Nadaljni pogovori o ustanovitvi vojaške sile, ki bi se postavila nasproti možni ofenzivi Rusije, bodo tema Natovega srečanja prihodnji teden v Walesu.

Nezadovoljni zaporniki, ki so v nedeljo v vsesplošnem uporu prevzeli nadzor nad zaporom v brazilskem mestu Cascavel, so končali tridnevno epopejo samoupravljanja svoje ustanove. Uporniki so se za predajo oblastem odločili potem, ko naj bi z državnimi oblastmi prišli do dogovora glede reševanja nevzdržnih higienskih in bivanjskih razmer v zaporu. Glavni vzrok za nemogoče stanje v zaporniških ustanovah je kot ponavadi prenasičenost. Po dostopnih podatkih naj bi bila Brazilija četrta država po številu zaprtih državljanov, številke pa segajo tja do 550 tisoč zapornikov, za dosego zadostnih kapacitet pa bi potrebovala dodatnih 200 tisoč postelj.

Začenja se festival Sanje v Medani, ki bo v naslednjih dneh gostil več literarnih, gledaliških in glasbenih dogodkov v Šmartnem, gradu Dobrova in Medani. O festivalu in programu  pove udeleženka, Tjaša Koprivec.

Izjava je posnetku.

Rdeča nit letošnjega programa je delo pesnika Srečka Kosovela. Kakšna je vloga tega revolucionarja znotraj letošnjega festivala, današnji OFF zaključi Tjaša:

Izjava je v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness