Francoski predsednik Emmanuel Macron je razkril predlog nove migrantske zakonodaje, ki jo bo parlament predvidoma obravnaval aprila. Predlog kriminalizira nelegalno prečkanje meja, pospešuje deportacijo migrantov, ki po mnenju oblasti niso upravičeni do azila, in podaljšuje čas, v katerem lahko oblasti osebo brez dokumentov pridržijo v pripornih centrih, s 45 na 90 dni. Obenem prinaša hitrejše postopke, omogoča hitrejše združevanje mladostnikov z družinami in hitrejšo integracijo tistih migrantom, ki jih oblasti prepoznajo za upravičene do azila. Proti predlogu zakona so se mobilizirali protestniki in več organizacij za varstvo človekovih pravic, med drugim Francoski urad za zaščito beguncev oziroma OFPRA, katerega zaposleni so protestno stavkali. V Francijo je minulo leto je prišlo okrog 100.000 migrantov, od tega pa jih je azil dobilo 36 odstotkov.

Pakistansko višje sodišče je razsodilo, da nekdanji trikratni premier Navaz Šarif ne sme več voditi vladajoče stranke Pakistanska muslimanska liga – Navaz. Po mnenju sodišča ustava prepoveduje vsakomur, ki se sooča z obtožbami o korupciji, da bi zasedal javno mesto. Poleg tega je sodišče razveljavilo vse Šarifove dekrete, smernice in dokumente, ki jih je Šafir izdal od julija lani. Takrat ga je namreč sodišče odstavilo kot premierja, ker ni razkril tujih bančnih računov. Šarifa sicer obtožujejo, da je prikrival mesečne prihodke, ki jih je prejemal od podjetja svojega sina, poleg tega pa je proti njemu sprožen sodni proces zaradi razkritij iz Panamskih dokumentov. Stranka je sicer lani sprejela zakon, ki je do sedaj Šarifu dovolil zasedati mesto voditelja stranke, kljub obtožbam proti njemu. Z razsodbo je sodišče med drugim razveljavilo tudi imenovanja članov stranke, ki se bodo na prihodnjih volitvah potegovali za parlamentarne stole. Volitve so za zdaj predvidene za 3. marec, vendar je verjetno, da jih bo volilna komisija prestavila na kasnejši datum, tako da bo stranka imela čas, da imenuje nove kandidate. Šarif, ki ga je vojska v 90-ih letih prejšnjega stoletja z državnim udarom dvakrat odstavila z mesta premierja, trdi, da gre tudi tokrat za protidemokratično zaroto. Vendar bo po vsej verjetnosti kljub temu ohranil nadzor nad stranko, saj je trenutno najverjetnejša kandidatka za njegovo naslednico njegova žena, ki se trenutno v Londonu zdravi za rakom.

V Venezueli je opozicija Okrogla miza demokratične unije oziroma MUD naznanila, da bo bojkotirala predsedniške volitve, ki jih je Nacionalni volilni svet določil za 22. aprila. Prav tako poziva k vzpostavitvi široke nacionalne fronte, ki bi zahtevala zakasnitev volitev. Čeprav si je opozicija lansko leto močno prizadevala za odstavitev trenutnega predsednika Nicolasa Madura in sklic predčasnih volitev, ji v tem trenutku volitve prav nič ne odgovarjajo. Na lanskih volitvah v Nacionalno ustavodajno skupščino ter lokalnih in regionalnih volitvah je namreč slavila vladajoča Madurova stranka. Volilna komisija je na Madurovo pobudo v torek razglasila tudi, da je poleg drugih mednarodnih organizacij uradno povabila tudi Združene narode, da bi opazovali prihajajoče volitve.

Na Zahodnem bregu se je začela gradnja prve izraelske naselbine, ki jo je predhodno odobrila izraelska vlada. Čeprav izraelske naselbine na okupiranem Zahodnem bregu po sporazumu iz Osla iz leta 1995 mednarodno veljajo za nelegalne, je Kneset večino avtoriziral leta 2015. Eno od naselij, Amona, pa ni bilo odobreno, saj je višje sodišče že pred tem zahtevalo njegovo zrušenje. Nekdanje prebivalce Amone bodo sedaj namestili v nadomestno zgrajeno naselbino Amihai. Na Zahodni breg, oziroma v cono C po sporazumu iz Osla, je izraelska vlada v nasprotju z mednarodnim pravom do sedaj naselila že slabih 400.000 Izraelcev, kar je okrog 100.000 več, kot je tam živečih Palestincev. 

V Argentini je včeraj več sto tisoč protestnikov zasedlo ulice Buenos Airesa, tovornjakarji pa so zablokirali njegove najbolj prometne predele v centru. Protest so sindikat tovornjakarjev in več drugih sindikatov sklicali proti načrtovanim varčevalnim ukrepom, ki jih je uvedel predsednik Mauricio Macri. Zadnji set reform namreč niža subvencije za ogrevanje domov in za javni prevoz. Nezadovoljstvo protestnikov vzbuja tudi visoka inflacija, ki je bila lani skoraj 25-odstotna, in Macrijeva napovedana omejitev rasti plač na 15 odstotkov, kar je nižje od stopnje inflacije, ter odpuščanja v javnem sektorju. Državni primanjkljaj je lani znašal 3,9 odstotka, letos pa ga namerava Macri z neoliberalnimi ukrepi znižati na 3,2 odstotka BDP-ja.

Slovenija

Zveza društev upokojencev poziva vlado, naj v Evropskem svetu podpre direktivo o ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. V zvezi vidijo morebitne prednosti, ki bi jih uvedla direktiva, predvsem v ukrepih, ki bi olajšali delo negovalcem, ki skrbijo za družinske člane. Kakšni so mogoči ukrepi, predstavi predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik.

Izjava

Podjetniški sindikat Gorenja je za 14. marec napovedal stavko, saj je uprava podjetja prejšnji mesec odpovedala kolektivne pogodbe iz leta 1991. Uprava želi namreč skrajšati dopust za 4 oziroma 5 dni, sindikat pa je pripravljen pristati le na 2 dneva manj dopusta. Gorenjev dobiček je lani znašal 1,2 milijona evrov, kar je sedemkrat manj kot leto prej, za letos pa načrtujejo dvig dobička nazaj na predlansko raven, torej na približno 8 milijonov evrov. Stavka bo potekala po dve uri v vseh treh izmenah, predsednik sindikata Žan Zeba pa poudarja, da so še pripravljeni na pogajanja. Enako zagotavlja tudi uprava.