Škotska premierka Nicola Sturgeon je napovedala, da bo na Škotskem po novih parlamentarnih volitvah, ki bodo maja, potekal še referendum o neodvisnosti od Združenega kraljestva. Predvideva, da bo omenjeni referendum o neodvisnosti potekal v začetku prihodnjega štiriletnega sklica škotskega parlamenta. Škotska nacionalna stranka SNP, na čelu katere je premierka, bi tako zmago na volitvah tolmačila kot strinjanje državljanov o razpisu novega referenduma o neodvisnosti. Na zadnjem referendumu o neodvisnosti od Združenega kraljestva leta 2014 so Škoti to možnost zavrnili s 55 odstotki glasov proti. Premierka tokrat računa na spremembo politične klime zaradi brexita, to politično kalkulacijo pa podpirajo tudi javnomnenjske raziskave, ki kažejo na podporo škotski neodvisnosti. 

Ostajamo na Otoku. Velika Britanija bo naslednje leto uvedla strožji nadzor konkurenčnosti, da bi obvladovala tržno moč Googla in Facebooka. Tehnološka giganta naj bi svoj dominantni položaj uporabljala za preganjanje manjših podjetij in tako poslabšala položaj njihovih uporabnikov. Pravila bo določala posebna enota Urada za konkurenco in trg s kratico CMA. V CMA so letos navedli, da potrebujejo novo zakonodajo, da bi lahko omejili monopolistične poslovne prakse omenjenih podjetij. 

V največji makedonski opozicijski stranki VMRO-DPMNE so pozvali prebivalce k protestom proti politikam premierja Zorana Zaeva. Obtožili so ga razprodaje makedonskih nacionalnih interesov. Kot so navedli, vlada in Zaev “kupčujeta z našim jezikom, narodom, identiteto in zgodovino”. Vodja opozicijske VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je Zaeva tudi pozval, naj odstopi. V intervjuju za bolgarsko tiskovno agencijo BGNES je Zaev govoril o prizadevanjih svoje države, da bi Bolgarijo prepričala v umik blokade začetka pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Med drugim je povedal, da

Izjave so naletele na hude kritike in očitke zgodovinskega revizionizma. Predsednik Makedonije Stevo Pendarovski je povedal, da je spor med državama možno rešiti le ob spoštovanju obeh narodov in izogibanju pastem zgodovinskega revizionizma, ki počiva na političnih konstruktih. Bolgarija blokira vstop Makedonije v EU zaradi vprašanj, povezanih z jezikom in identiteto. Zahteva namreč, naj Makedonija prizna, da sta jezik in identiteta tamkajšnje države umetna tvorba iz časov Jugoslavije. Za Bolgarijo je makedonski jezik dialekt bolgarskega. Za potrebe uradnih besedil Evropske unije predlaga poimenovanje “uradni jezik Republike Severne Makedonije”. 

Madžarski premier Viktor Orban je povedal, da bo Madžarska podprla Poljsko v nadaljevanju spora zaradi nedavnega blokiranja 1,8 milijarde evrov. Tako sta se Madžarska in Poljska združili proti “vladavini prava” za pristop k večletnemu proračunu in skladu za obnovo Evropske unije, če slednja ne spremeni svojih pogojev. Orban je v izjavi za javnost v Budimpešti ob prisotnosti poljskega premierja Mateusza Morawieckega povedal, da se “debata ne more rešiti z denarjem”. Povedal je še, da so tisti, ki povezujejo vprašanje vladavine prava in financiranja v krizi, neodgovorni, saj so takrat potrebne hitre odločitve za pomoč gospodarstvu. Premierja predlagata “dvotirno reševanje spora”, da bi se finančni paket sprejel po hitrem postopku, ločeno pa bi začeli pogovore o spremembah pogodbe Evropske unije. Dodal je, da je potreben razgovor o tem, ali je treba “vzpostavljati zvezo med vladavino prava in finančnimi interesi Unije”. 

Dober prijatelj premierjev Viktorja Orbana in Mateusza Morawieckega, premier naše deželice, Janez Janša, bo 8. decembra odpotoval v državno tvorbo Izrael. Spomnimo, Slovenija je na začetku meseca na skupščini Svetovne zdravstvene organizacije glasovala proti resoluciji za trajno oskrbo palestinskih ozemelj s cepivi in drugo zdravstveno opremo. Kaj bo počel v Izraelu sredi pandemije, še ni znano. 

Omenjena pandemija in rekordna smrtnost v naši državi prav tako nista ustavili Janševe vlade, da se ne bi pripravljala na odprtje slovenskih smučišč. Janez Janša meni, da “smučanje v rokavicah in čeladi ter vožnja z žičniško napravo in masko ne bi smela predstavljati zdravstvenega problema”. Slednji Janša je sicer direktor smučišča Krvavec.

Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje občinskega odloka o razpisu svetovalnega referenduma, na katerem bi prebivalci Rogoze odločali o spremembah poštne številke. Na pobudo vlade, da preveri ustavnost in zakonitost razpisanega e-referenduma v občini Hoče - Slivnica tako občani o tem ne bodo mogli odločati to nedeljo, kot je bilo predvideno. Krajevna skupnost Rogoze je predlagala, da bi sedanjo poštno številko 2204, ki sicer pripada sosednji občini Miklavž na Dravskem polju, zamenjali za poštno številko 2311. Temu nasprotuje ministrstvo za javno upravo, a tudi ministrstvo za notranje zadeve občini ni želelo  predati volilnega imenika. Vlada je namreč mnenja, da občina ne razpisuje referenduma o vsebini, ki sodi v njeno pristojnost, še zlasti problematična pa je elektronska oblika glasovanja, ki je referendumska zakonodaja ne predpisuje. Ministrstva očitno ne moti referendum v Rogaški Slatini, kjer bo kljub epidemiološki situaciji 13. decembra prišlo do običajnega fizičnega glasovanja, volivci bodo pa glasovali o postavitvi slavnega razglednega stolpa.