Začenjamo v Siriji, kjer je uporniška skupina Al Nusra zavzela večji del vladnega vojaškega letališča v Idlibu. Uporniki so za napad uspešno izkoristili peščeni vihar, ki jim je zagotavljal kritje pred težkim orožjem. Mesto je sicer v rokah uporniške koalicije vojske Fattaha, katere del je že od marca tudi skupina Al Nusra. Vojska Fattah je koalicija islamističnih uporniških skupin v Siriji. Padec letališča v roke upornikov je velik udarec za sirskega predsednika Basharja Al Sada.

Iz Združenih držav Amerike pa prihajajo svarila Rusiji pred vojaškim posredovanjem v Siriji. Moskva naj bi nedavno v Sirijo poslala nova letala in dve ladji, ki sta prevažali tanke. Ameriški zunanji minister John Kerry je v telefonskem pogovoru ruskemu kolegu Sergeju Lavrovu jasno izrazil mnenje, da dobava orožja ne bo pripomogla k mirni rešitvi. Uradna Moskva je odgovorila, da svoje podpore Assadu nikoli ni prikrivala.

V drugem sirskem mestu Raqqa pa so ameriške sile izvedle letalske napade na položaje borcev Islamske države. Ob tem naj bi bilo ubitih okrog 20 civilistov.

Konflikti na Bližnjem vzhodu povečujejo begunsko krizo v Evropi. Danska je danes spet vzpostavila železniško povezavo z Nemčijo, ki jo je včeraj ustavila zaradi velikega števila beguncev. Le-ti namreč na Danskem niso želeli sestopiti z vlaka proti Švedski, saj so tam ugodnejši pogoji za prosilce za azil. Danska je še napovedala, da bo prišleke, ki na Danskem ne bodo zaprosili za azil, poslala nazaj v Nemčijo.

Države Evropske unije na begunsko problematiko še nimajo odgovora. Včerajšnji predlog kvot, podan s strani predsedujočega komisiji Jeana Clauda-Junckerja, sicer podpirajo Nemčija, Avstrija in Italija, a nasprotnikov ni prepričal. Kvotam še naprej nasprotujejo Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska. Nesodelovanje je zopet potrdila tudi Velika Britanija. Premier David Cameron je dejal, da niso del Schengenskega območja in da bo Velika Britanija sprejemala suverene odločitve. Na begunsko krizo so se odzvale tudi Združene države Amerike. Državni sekretar John Kerry je povedal, da bodo dvignili kvoto za sprejem beguncev s 70 na 75 tisoč.

Cene hrane na svetovnem trgu padajo. Avgusta so padle za 5,2 odstotka, kar je največji padec po letu 2008. Vzroke gre iskati v zasičenosti trga, zmanjšanem povpraševanju v Aziji ter nizki ceni energentov. Optimizma med potrošniki sicer ni opaziti, saj trgovci na drobno pri svojih cenah ne popuščajo. Še bolj pa so na udaru kmetje in pridelovalci, ki zaradi nizkih cen ne morejo pokriti stroškov pridelave.

Še naprej padajo tudi cene kitajskih končnih proizvodov. Proizvajalci so jih znižali za 5,5 odstotkov, kar se bo poznalo na dobičkih in rasti gospodarstva. Kitajski premier Li Keqiang je napovedal pospešeno sprejemanje strukturnih reform in zatrdil, da bo rast na koncu leta znašala 7 odstotkov. Te naj bi ohranjale pogoje za tuje investicije. Zavrnil je tudi očitke, da bi se Kitajska spustila v valutno vojno.

S Kitajske prihaja tudi novica, da je vesoljska misija na Luno potrjena. Leta 2020 bo Kitajska, če bo misija uspešna, kot prva pristala na temni strani Meseca in ga podrobno preiskala.

Hrvaški Sabor je s strani vlade v obravnavo prejel predlog sprememb zakonov, ki bi posojila, vezana na švicarski frank, pretvorila v evrske zneske glede na valutni tečaj, ki je veljal na dan, ko je bilo posojilo sprejeto. Predlog vlade predvideva tudi, da se obrestna mera spremeni v evrsko. Banke bodo morale posojilojemalce v roku 45 dni od spremembe zakonov obvestiti o spremenjenih pogojih posojil. Komercialne banke opozarjajo, da takšna sprememba zakonodaje ni skladna s predpisi Evropske unije in napovedujejo tožbe. A hrvaška vlada v predvolilnem vzdušju ostaja odločena zaščititi več kot 50 tisoč ljudi, ki odplačujejo visoke mesečne obroke.

Novice iz Slovenije

Tudi slovenska vlada bo danes obravnavala izhodišča za izredno zasedanje notranjih in pravosodnih ministrov članic Evropske unije, ki bo potekalo v ponedeljek v Bruslju. Razpravljali bodo predvsem o včerajšnjem predlogu Evropske komisije, in sicer o prerazporeditvi 120 000 beguncev iz Italije, Madžarske in Grčije po drugih državah Evropske unije. Slovenska vlada ne nasprotuje določenim kvotam, ki bi za Slovenijo pomenile okrog 1200 beguncev.

V podporo migrantov se je včeraj odvil tudi protirasistični shod. Začel se je na Prešernovem trgu, kjer se je zbralo približno 1000 ljudi, kolona pa je nato krenila še po središču Ljubljane. Vtise s protesta nam poda udeleženec, Klemen Ploštajner.

izjava je dostopna v prispevku

Podpise za spremembo zakona o definiciji minimalne plače so sindikati danes vložili v parlament. Podporo spremembam je napovedala tudi Stranka modernega centra, ki je stališča uskladila s koalicijo. Manj naklonjeno je bilo Združenje delodajalcev. Generalni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Goran Lukič komentira široko podporo spremembam.

izjava je dostopna v prispevku

Lukič nam pojasni še, katere glavne spremembe prinaša predlog.

izjava je dostopna v prispevku