Britanski ponudnik mobilnih storitev Vodafone je z objavo globalne raziskave razkril nove nečednosti vladnega nadzora nad uporabniki interneta in mobilnih telefonov. Po podatkih raziskave naj bi nacionalne varnostne agencije 29-ih držav po svetu imele neposreden dostop do infrastrukture telekomunikacijskih podjetij, šest držav pa naj bi imelo celo uzakonjeno zahtevo, da podjetja pri izgradnji omrežja zagotovijo dostop do le-tega varnostnim službam. To naj bi agencijam omogočalo nadzor nad uporabo spleta, snemanje telefonskih pogovorov in lociranje uporabnikov mobilnikov, vse to pa brez potrebnega sodniškega naloga. Raziskava, ki se je začel lani jeseni, je med nevladnimi organizacijami sporožila precej ogorčenja, vendar pa se ob tem sproža vprašanje, v kolikšni meri je to poročilo poskus Vodafona, da pokrpa svojo javno podobo. V eni prvih razkritij v aferi Snowden je namreč razvidno, da je bil ta telekomunikacijski gigant udeležen v projektu Tempora, v katerem je britanska služba za komunikacije organizirala prestrezanaje podatkov uporabnikov spleta prek mednarodnih optičnih kablov.

Madžarsko vrhovno sodišče je razsodilo, da stranko Jobbik v medijih ni več primerno označevati z izrazom “skrajno-desna”. Spor izvira iz leta 2012, ko so državni organi za nadzor nad mediji razsodili v prid pritožbi stranke, potem ko je medijska hiša ATV za to desničarsko estremistično stranko v informativni oddaji uporabila označevalec “skrajna”. Kasneje se je odločanje preselilo na nižje sodišče, ki pa se s sodbo organov ni strinjalo, zato je spor romal na vrhovni nivo. Ta svojo razsdobo utemljeuje z besedami, da je medijska hišta ATV neupravičeno uporabila ta skrajni označevalec v oddaji, saj naj bi z njim izrazila mnenje. Sodba je precendenčne narave in zato toliko bolj sporna.

Evropska unija je zagrozila s sankcijami izraelski vladi, po tem ko je ta potrdila nadaljnjo gradnjo 1.400 domov na palestinskem ozemlju Zahodnega brega. V kolikor se gradnja ne bo ustavila, naj bi Unija sprejela ureditev, da morajo prodajalci izraelske izdelke, nastale na okupiranih območjih, temu primerno označiti, kar bi evropske kupce lahko spodbudilo k bojkotu.

Odhajajoči začasni egiptovski predsednik Adli Mansour je kot svoje sklepno dejanje izdal dekret, po katerem bo po novem v Egiptu spolni napad kaznovan s šestimi meseci do petimi leti zapora. Stanje na tem področju je v državi nevzdržno, kar je razkrila študija Združenih narodov, po kateri naj bi bilo 9 od 10-ih Egipčank v življenju žrtev spolnega nasilja. Oblasti obljubljajo, da bo z novimi zakonskimi določili, ki prvič zakonsko definirajo spolno nadlegovanje, državljankam zagotovljena  večja varnost. Ob tem pa borci za pravice žensk opozarjajo, da zakon  sodniku še vedno na voljo daje  odločitev, da namesto zaporne kazni obsojencu naloži plačilo globe.

Prestajanju zaporne kazni pa se je uspelo izmakniti tristo obsojencem Demokratične republike Kongo, ki so svojo pokoro prestajali v mestu Bukavu. V zaporu s 1.600 zaporniki naj bi prišlo do nemirov, v zmedi pa naj bi zaprti uspeli na silo pridobiti orožje svojih stražarjev, del njih pa tudi uspel pobegniti. Masovni pobegi v tej afriški državi niso nič novega. Zaradi vsesplošne prenasičenosti kongoških zaporov, smo leta 2011 lahko bili priča pobegu 1.000 zapornikov v mestu Katanaga.

Prihajoče svetovno nogometno prvenstvo obrača pogled sveta na Brazilijo, kjer se nadaljujejo protesti izkoriščanih delavcev. Po tem, ko je vlada že potrdila 15-odstono zvišanje plač zvezni preiskovalni policiji, so s stavko začeli delavci javnega prevoza v največjem brazilskem mestu, Sao Paulu. Polovica postaj podzemne želznice je ostalo zaprtih, potem ko so zaposleni zapustili svoja delovna mesta v zahtevi, da se višina plač zviša za desetino. Vlada je poskusila s kompromisnim predlogom, ki pa ga sindikati niso bili pripravljeni sprejeti. Ob tem pa predsednik nogometne zveze FIFA, Sepp Blatter, poziva brazilske državljane, da naj navsezadnje le izkažejo svojo podporo temu nogometnemu prazniku.

Venezuelsko sodišče je odredilo začetek sojenja vodji opozicije in predsedniku stranke Ljudska volja, Leopoldu Lopezu. Ta se je predal državnim oblastem osemnajstega februarja in od takrat ostal v priporu. Lopez se bo tako moral braniti pred obtožbami, ki se nanašajo na februarske nemire v prestolnici in obsegajo povzročitev namernega požara, uničevanje lastnine in vzbujanje nasilja. V kolikor ga oblasti spoznanjo za krivega, bo lahko naslednjih deset let preživel za rešetkami.

S protivladnimi protesti se soočajo na Haitiju. Nekaj tisoč protestnikov se je zgrnilo po ulicah glavnega mesta Port-au-Prince in z netenjem požarov ter postavljanem barikad izzvalo reakcijo policije, ki je prostestnike razgnala s solzivcem. Demonstracije so bile usmerjene proti trenutnemu presedniku Michelu Martellyu, ki je svoj mandat nastopil leta 2011 z več kot dvotretjinsko podporo ljudstva. Predsednik Martelly, sicer bivša nacionalna pop zvezda, se sooča s obtožbami korupcije, ob tem pa se gnev ljudstva z višanjem stroškov življenja le še stopnjuje. Dodamo lahko, da država po uničujočem potresu leta 2010 velja za najrevnejšo v regiji.

Iz sveta znanosti poročajo o novih prebojih v raziskovanju na področju matičnih celic. Ameriškim znanstvenikom je uspelo uspešno presaditi človeške matične celice na telo prašiča, ki je bil posebej genetsko spremenjen za ta namen. Do sedaj so podobni poskusi potekali večinoma na glodalcih, ki so se zaradi nesorodnosti s človeško anatomijo izkazali kot neprimerni gostitelji. Ravno anatomska sorodnost človeka in prašiča odpira možnosti nadaljnjih raziskav na področju regenerativne medicine in zdravljenja vrste hudih bolezni.