Etiopska vlada in Tigrajska ljudska osvobodilna fronta, s kratico TPLF, sta sklenili premirje na prvem uradnem mirovnem pogajanju v Južni Afriki. Doseženo premirje predvideva prekinitev sovražnosti, koordinirano razorožitev, neoviran dostop do humanitarne pomoči, obuditev storitev, kot je telekomunikacija, ter vzpostavitev javnega reda in miru. Uporniška TPLF, ki si je prizadevala za svobodni Tigraj, se je zavezala k razorožitvi in vključitvi v etiopsko zvezno vojsko. Po skoraj dveh letih bojev ter hudi humanitarni krizi sta nasprotujoči si strani marca letos že dosegli premirje, ki je predvidevalo nemoteno dostavo humanitarne pomoči v Tigraj. Dogovor je bil prekinjen avgusta, ko se je bojevanje ponovno začelo. Eritreja, ki se je borila na strani zvezne vlade, ni bila del pogajanj, zato ni jasno, ali bo dogovor spoštovala tudi ta. Oboroženi konflikt se je začel novembra 2020, ko je etiopski premier Abij Ahmed ukazal vojaško posredovanje v Tigraju. TPLF namreč ni upoštevala njegove prepovedi volitev in je v Tigraju volitve vseeno izvedla ter na njih zmagala. Več o premirju v današnjem Offsajdu ob petih.

Brazilski predsednik v odhajanju Jair Bolsonaro je Luizu Edsonu Fachinu, sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, priznal poraz na predsedniških volitvah in svoje podpornike pozval k prenehanju blokiranja cest. Novinarjem je zagotovil, da bo spoštoval brazilsko ustavo, članom vrhovnega sodišča pa naj bi povedal, da je volitev zares konec in da je njihov zmagovalec Lùla da Sìlva. Ne glede na jasen izid volitev razočarani Bolsonarovi podporniki od nedelje protestirajo z blokiranjem cest v več kot polovici zveznih držav ter pozivajo k takojšnjemu državnemu udaru. Bolsonaro zapore cest obsoja in trdi, da se mu ne zdijo del legitimnih demonstracij. Vseeno pa pravi, da so protesti, ki potekajo drugod, na primer na trgih, dobrodošli.

Mjanmarska vojaška hunta, ki v državi vlada od vojaškega udara februarja lani, je sprejela zakon o distribuciji humanitarne pomoči. Zakon hunti podeljuje nadzor nad dostavo humanitarne pomoči na krizna območja ter zahteva, da dobrodelne agencije in lokalne skupine pridobijo vladni certifikat, ki jim uradno dovoljuje delo s prizadetimi skupnostmi. Vladne omejitve lahko rezultirajo v obsežnih zaustavitvah določenih humanitarnih programov.

Medtem je mjanmarsko sodišče pod vojaškim nadzorom Win Myint Hlaina obsodilo na 173 let zaporne kazni na podlagi obtožb o terorizmu. Član vladnega kabineta in član parlamenta odstavljene premierke Aung San Su Či se tako sooča z najdaljšo zaporno kaznijo, ki jo je odredilo sodišče pod vodstvom vojaške hunte.

Nekdanji pakistanski premier Ìmran Khan iz stranke Pakistansko gibanje za pravičnost je bil ustreljen v nogo na shodu v Wazirabadu na vzhodu Pakistana. Khan in njegovi podporniki so potovali do glavnega mesta Islamabad z zahtevo po predčasnih volitvah. Khanu je bila aprila izglasovana nezaupnica in je bil odstavljen z mesta premierja. Njegovo življenje ni ogroženo, poškodovanih pa je nekaj udeležencev shoda.

Nemški energetski gigant Uniper je tik pred nacionalizacijo razkril okoli štirideset milijard evrov veliko izgubo. Enaintrideset milijard evrov izgube je povzočila prekinitev dobave ruskega plina v Nemčijo, dodatnih deset milijard izgub pa je bilo napovedanih že od konca septembra. Uniper, največji distributer plina v Nemčiji, je bil že leta bolnik v nemški energetiki. Dodatno ga je prizadel izpad ruskega plina, zaradi česar je moral plin kupovati na borzi po višji ceni. Pri podjetju iščejo nove dobavitelje plina, izgube pa želijo povrniti do leta 2024. Pred mesecem dni so nemška vlada, Uniper in finsko podjetje Fortum, prejšnji večinski lastnik Uniperjevih delnic, podpisali dogovor o nacionalizaciji slednjega. Država je za bailout Uniperja porabila okrog 15 milijard evrov.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno podaljšal mandat misije Evropske unije v Bosni in Hercegovini do novembra naslednjega leta. Vojaške sile z operacijo Anthea od konca vojne v Bosni in Hercegovini leta 2004 zagotavljajo izvajanje Daytonskega sporazuma. Kljub opozorilom, da bo izglasovala veto na odločitev, je podaljšanje mandata vojaške misije podprla tudi Rusija. V misiji je do začetka vojne v Ukrajini sodelovalo okoli šeststo vojakov iz dvajsetih držav članic Evropske unije, po začetku vojne pa je bilo na to območje poslanih še dodatnih petsto vojakov. Oktobra je zanimanje za sodelovanje v misiji pokazala tudi Hrvaška, a temu hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić zaradi vloge Hrvaške v vojni z Bosno ni naklonjen.

Po tem, ko so nekateri pridržani v sprejemnem centru v Manstonu na jugu Anglije sporožili pravne postopke, je notranje ministrstvo priznalo nelegalno delovanje centra. V azilnem centru je bilo naseljenih štiri tisoč ljudi, prostora jih je le za 1600, zato so oblasti že premestile več sto migrantov. Nekateri so bili preseljeni v hotelske sobe. V Manstonu že več tednov vladajo nečloveške razmere: ljudje spijo na tleh, ne smejo se tuširati, iti na stranišče, zapustiti zgradbe in poklicati svojcev. V Kent migranti prihajajo prek Rokavskega preliva v majhnih čolnih, letos jih je tja prišlo več kot 40 tisoč. Prejšnji teden so v Manston preselili tudi 700 migrantov iz centra v Doverju, ki je pogorel zaradi napada z ognjeno bombo. Ministrstvo za notranje zadeve sicer trdi, da je za osnovne življenjske potrebe migrantov v azilnem centru poskrbljeno.

Latvijska vlada je podaljšala veljavo izrednih razmer na meji z Belorusijo do 10. februarja prihodnjega leta. Izredne razmere so v veljavi že več kot leto dni, uvedene pa so bile zaradi povečanja števila poskusov prehoda meje iz Belorusije v Latvijo. Latvijske oblasti izredne razmere izkoriščajo za suspenz pravice do azila in prosilce za azil prisilijo, da se vrnejo v državo izvora – to je praksa, ki je po pravu Evropske unije nelegalna. Od avgusta lani je bilo med prečkanjem meje ustavljenih več kot 7500 ljudi, od avgusta letos se je povečalo tudi število pridržanih. Na meji z Belorusijo je postavljena skoraj šestdeset kilometrov dolga ograja. Latvijska vlada je izredne razmere podaljšala kljub mnenju pravosodnega ministrstva, ki pravi, da bi to morala biti le začasna rešitev.

Združenje svetov delavcev Slovenije je v državni zbor vložilo več kot 3000 podpisov za začetek postopkov za razpis referenduma o noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu, krajše SDH. Predstavniki noveli nasprotujejo, ker ne upošteva ustavne pravice zaposlenih do sodelovanja pri upravljanju. Želijo si, da bi zakon omogočal možnost nadzora tudi predstavnikom več kot 50 tisoč zaposlenih v družbah, ki so pod okriljem SDH. Vladimir Šega, predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije, odgovarja, ali so imeli predstavniki zaposlenih do zdaj možnost nadzora upravljanja v SDH.

Izjava

V državnem zboru sprejeta novela sicer služi kot podlaga za prenos premoženja Družbe za upravljanje terjatve bank, krajše DUTB, na SDH in po trditvah vlade uveljavlja bolj transparentno upravljanje podjetij v državni lasti. V primeru, da parlament odloči, da je pobuda vložena v skladu z zakonom, sledi zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev. Šega o nadaljnjem delovanju Združenja sveta delavcev pravi:

Izjava

OFF sta pisali vajenki Pia Zala in Lara, mentorico je igrala Ajda.

Vir fotografije: Manogamos, Algunas veces Mujeres Violentas, flickr, creative commons