OFF sporazuma iz Osla

OFF sporazuma iz Osla

Aktualno-politična novica
1. 10. 2015 - 15.00
 / OFF

Rusija ni zavlačevala in je začela z bombardiranjem ISIL-ovih tarč v Siriji še isti dan, kot je Putin dobil mandat za posredovanje. Rusija je izvedla 20 letalskih napadov na 8 tarč, z bombardiranjem v regiji Hama pa nadaljuje tudi danes.  Zato se je znašla pod valom kritik predvsem Združenih držav Amerike. Slednje so Rusijo obtožile, da ni bombardirala Islamske države, temveč sirsko opozicijo, ki jo podpira Zahod. Ameriški zunanji minister John F. Kerry je Rusiji očital še, da podpira Assadov režim in da bi morala Rusija napade uskladiti z Združenimi državami Amerike. Za rusko posredovanje so bile obrambne sile Združenih držav obveščene samo nekaj ur pred napadom prek veleposlaništva v Bagdadu. Rusija očitke zavrača s trditvami, da se bori proti terorizmu.

Zgornji dom kazahstanskega parlamenta je danes potrdil novo pogodbo z Rusijo o skupnem upravljanju balhaškega kompleksa radarjev. Rusija bo po novem zajete informacije delila tudi s Kazahstanom, Kazahstanci pa bodo prevzeli večjo vlogo v upravljanju. Rusija bo priskrbela inštruktorje, ki bodo znanje upravljanja prenesli Kazahstancem.

V Kazahstanu bližnjem Afganistanu pa je afganistanska vojska vkorakala v mesto Kunduz in prevzela oblast. Talibani so v ponedeljek v bliskoviti akciji zavzeli mesto Kunduz s 300.000 prebivalci, glavno mesto istoimenske province. S tem so izbojevali prvo zmagovito bitko po ameriški okupaciji leta 2001, kar je aktualni nestabilni afganistanski vladi zadalo hud udarec. A oblast nad mestom ni trajala dolgo, saj so danes v zgodnjih jutranjih urah afganistanske oblasti izvedle protiofenzivo in s podporo ameriških sil iz zraka spet prevzele nadzor nad mestom. V bližino mesta Kunduz so sicer že v ponedeljek prispele NATOve posebne enote, sestavljene iz ameriških, britanskih in nemških enot, ki pa naj bi v spopadih odigrale zgolj inštruktorsko vlogo. Iz mesta je v času spopadov pobegnilo okrog 6000 civilistov.

Pred poslopjem Združenih narodov je prvič zaplapolala palestinska zastava, medtem ko je generalno skupščino prvič ob boku šefov držav nagovoril Mahmout Abbas. Palestinski predsednik je ob tej priložnosti izjavil, da sporazum iz Osla iz devetdesetih let, ki na okupiranem ozemlju Palestine vzpostavlja tako imenovano Palestinsko oblast z omejenimi pristojnostmi, s strani Palestine ne bo več upoštevan, saj ga med drugim z naseljevanjem izraelaskih državljanov na okupirani Zahodni breg in zavračanjem izpustitve palestinskih zapornikov, ne spoštuje niti Izrael. Ob enem je mednarodno skupnost pozval k zaščiti Palestincev, Izrael pa posvaril, naj se ravna v skladu z mednarodnopravnimi pravili, ki veljajo za države okupatorice.

Miru na Bližnjem vzhodu ni na obzorju, sta pa pravno premirje sklenili multinacionalki Microsoft in Google. Konstantne tožbe niso dobre za posel, zato sta se velika brata velikobratsko pobratila in odstopila od vseh šestnajstih medsebojnih tožb na ameriškem sodišču. Te so se nanašale na patente s področja programske opreme, brezžičnih omrežij in mobilne telefonije. Za Microsoft je bila posebej pereča tožba Motorole, ki je Microsoftu odgovorila z megalomansko protitožbo. Sodni postopek je podedoval Google, čigar hčerinsko podjetje je leta 2011 prevzelo Motorolo. Informacijska giganta sta celo napovedala tesnejše sodelovanje. Tako naj bi na evropskem patentnem uradu v prihodnje nastopala skupaj, prav tako skupni pa bodo njuni lobistični podvigi. Kako bodo na odnose med podjetjema vplivale preiskave Evropske komisije proti Googlu zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje s področja spletnega iskanja in oglaševanja, za katerimi stoji Microsoft, ni znano.

Francoska medijska hiša Vivendi bo v Afriki gradila 10 prizorišč za kulturno udejstvovanje z namenom, navajamo, “izboljšanja dostopa do kulture in zabave v državah, ki se soočajo s pomanjkanjem tovrstnih ustanov”. Novi templji kulture, namenjeni uprizoritvam gledaliških iger in koncertom, bodo med drugim locirani v prestolnicah Gvineje, Benina, Konga in Senegala. Lepa gesta Francije, če se v ozadju le ne bi porajalo vprašanje, kakšna umetnost bo prevladovala v teh kulturnih zgradbah.  

Preden zaključimo sklop mednarodnih novic, pa še k begunskim tematikam. Spremembe azilne politike so glavna tema današnje razprave nemškega Bundestaga. Zaostritve, ki jih predlaga trenutna vlada kanclerke Angele Merkel, vključujejo pospešeno obravnavo prošenj za azil in nadaljnje novosti, ki bi omogočile učinkovitejše vračanje tistih, ki azila v Nemčiji ne bodo dobili. V prihodnje naj bi se seznam varnih držav razširil še na Albanijo, Kosovo in Črno goro, prav tako pa je napovedana poenostavitev birokratskih postopkov za gradnje begunskih centrov v bodoče. Med drugim bodo organizirani tudi brezplačni tečaji nemščine in izobraževanja na temo nemške kulture. Z namenom hitrega in učinkovitega vključevanja v družbo pa so se v begunskih centrih že znašle kopije prvih dvajsetih členov nemške ustave, prevedenih v arabščino.

Peticija, ki poziva k ureditvi razmer na Radioteleviziji Slovenija, imenovana “Peticija za javno televizijo, ki bo vredna svoje javnosti”, je bila vložena v Državni zbor, na Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Programski svet RTV Slovenija. Več o razlogih za peticijo, pod katero se je podpisalo 216 oseb, pobudnik le-te, Rastko Močnik s Filozofske fakultete:

izjava je dostopna v posnetku

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.