Turški parlament je sprejel dva člena nove ustave, ki korenito razširjata moč predsednika. Tako lahko predsednik služi dva petletna mandata, razglasi izredno stanje, oblikuje proračun, izda izvršilne uredbe in nastavlja visoke javne uslužbence. Sedmi člen predsedniku omogoča, da po izvolitvi še naprej vodi svojo stranko, medtem ko je do zdaj v imenu nevtralnosti predsedniške funkcije moral prekiniti stike s stranko. Osmi člen pa predsedniku izroča izvršilno moč, da lahko nastavlja in odstavlja slabo tretjino članov vrhovnega sodišča ter vse ministre. Tako si je parlament odvzel pristojnost preiskovanja ministrov in kabineta, se odrekel možnosti izreka nezaupnice vladi ali ministrom, zmanjšal minimalno starost poslancev na 18 let in zmanjšal število vrhovnih sodnikov. 

Turški parlament je do sedaj izglasoval vse s strani bivše Erdoganove stranke predlagane člene, še deset členov pa čaka na današnje glasovanje. Erdoganova nekdanja stranka in stranka Nacionalistično gibanje, ki sta obe naklonjeni reformi, imata parlamentarno večino. Če po glasovanju o posameznih členih parlament ustavo sprejme z dvotretjinsko večino, je nova ustava avtomatično sprejeta, vendar takšne večine reformi naklonjeni stranki nimata. Če za novo ustavo glasuje le 330 od 550 poslancev, pa se odločitev v obliki referenduma prenese na ljudstvo. Tako bo spomladi predvidoma potekal referendum, ki bo državljanom ponudil možnost zamenjave parlamentarnega s predsedniškim sistemom.

Rusija in Turčija sta se dogovorili o usklajevanju zračnih napadov v Siriji. Tarča napadov bodo skupine, ki jih državi dojemata kot teroristične. Prav tako se državi strinjata, da bi se lahko v  mirovna pogajanja v Astani vključile tudi Združene države Amerike. Pogajanja so napovedana za 23. januar, kdo vse se jih bo udeležil, pa ni jasno.

Pomanjkanje komunikacije pa vlada med Sirijo in Izraelom. Sirska vlada obtožuje Izrael izstrelitve osmih raket na vojaško letališče v bližini Damaska. To je že tretji izraelski napad v zadnjem času. Izrael, ki mu sirska vlada grozi s povračilnimi ukrepi, ni ne potrdil ne zanikal izstrelitve raket. Država je v preteklosti napadala položaje gibanja Hezbolah v Siriji, kjer se ta bori skupaj s sirsko vojsko. Prav tako je Izrael napadal konvoje in skladišča z orožjem, do katerega bi se lahko prikopal Hezbolah.   

Če so mirovni pogovori o prihodnosti Sirije še v pripravi, pa so se zaenkrat brez dogovora zaključili pogovori glede združitve Cipra v Ženevi. Vse udeležene strani, ki vključujejo grški in turški del Cipra ter Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo, sicer vztrajajo, da je bil dosežen velik napredek in da se bodo pogovori v bližnji prihodnosti nadaljevali. Sprti strani sta uspeli doseči dogovor o prihodnji razmejitvi med grškim in turškim delom otoka, ki predvideva prenos dela ozemlja, ki je trenutno pod nadzorom Turške republike Severni Ciper, pod oblast grškega dela otoka. Odprto pa ostaja predvsem vprašanje vloge zunanjih sil in njihove pravice do intervencije. Turčija namreč vztraja pri svoji pravici do posredovanja v primeru groženj turškemu prebivalstvu na otoku. Prav tako je še nezaključen dogovor o prihodnji obliki vlade, pri čemer turška stran zagovarja rotirajoče predsedstvo, grška stran pa to glede na razmerje števila prebivalstva na otoku dojema kot preveliko popuščanje.

Zunanje sile pa vse bolj diktirajo notranjo dinamiko tudi v Gambiji. Nigerijski parlament je odobril politični azil za dolgoletnega gambijskega predsednika Yahya Jammeha, ki zavrača rezultat decembrskih volitev in se ne namerava umakniti z oblasti. Nigerijski predsednik Muhammadu Buhari se je prav tako pridružil ostalim regijskim voditeljem na obisku v gambijski prestolnici Banjul, katerega namen je zagnati pogajanja in zagotoviti miren prenos oblasti. Nigerija pa po poročanju tamkajšnjega časnika Premium Times poleg korenčka za Yammeha pripravlja tudi palico. Po poročanju tega medija je država pripravila približno 800 mož veliko enoto za morebitno vojaško posredovanje v Gambiji. Jammeh je včeraj zaprosil gambijsko vrhovno sodišče, naj zaradi domnevnih volilnih nepravilnosti ustavi inavguracijo zmagovalca volitev Adama Barowa, ki je napovedana za 19. januar.

Intraregijski odnosi pa napredujejo na drugi strani Atlantika. Ameriški predsednik Obama je razveljavil specialno migracijsko politiko za državljane Kube, po kateri so Kubanci, ki so dosegli ameriško celino brez viz, avtomatično lahko bivali v Združenih državah. Tiste, ki jih ameriška morska straža prestreže na morju, bodo Združene države še naprej vračale na Kubo. Kuba pa se je zavezala, da bo vrnjene državljane sprejela. Državi vidita ukrep kot nadaljnji korak k normalizaciji odnosov in zmanjšanju ilegalnega preseljevanja. Od otoplitve odnosov leta 2014 se je število Kubancev, ki so se izselili v ZDA, močno povečalo, saj so predvideli prekinitev te migracijske politike.

Zaključujemo na Balkanu. Sekretariat evropske energetske skupnosti je Srbijo okrcal zaradi dogovora z Rusijo o dobavi plina v letih od 2012 do 2021. Sekretariat izpostavlja, da je dogovor morebiti neskladen s predpisi energetske unije, katere članica je tudi Srbija. Dogovor namreč predvideva, da je 5 milijard kubičnih metrov plina letno, ki ga dobavlja rusko plinsko podjetje Gazprom, namenjeno za srbski trg. Takšno določanje destinacije pa naj bi kršilo pravila o konkurenčnosti. Odprto pismo, ki ga je sekretariat naslovil na srbsko vlado, predstavlja začetek postopka proti Srbiji, ki se bo nadaljeval po srbskem odzivu.

Vlada je sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto Šentrupert - Velenje. Načrtovani trasi iz okoljevarstvenih, regijskih in finančnih razlogov nasprotuje civilna inciativa Braslovče. Po njihovem prepričanju je vladni načrt ceste zgrajen na napačnih podatkih. Trdijo, da bi cesta, speljana po njihovem predlogu, torej po trasi Velenje-Arja vas, bila za 188 milijonov cenejša kot cesta Velenje-Šentrupert. Prav tako naj bi njihov predlog uničil manj hektarjev polj in še to manj rodovitna zemljišča. Iniciativa napoveduje pritožbo na ustavno sodišče. V imenu varovanja rodovitnih polj je načrtovani trasi nasprotoval tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan. Zadovoljen pa je z odločitvijo, da se bo zemljo teh kmetijskih zemljišč porabilo za izboljševanje drugih polj. Finančni načrt za predvidoma 300-milijonsko investicijo še ni znan, gospodarsko ministrstvo ga bo predvidoma pripravilo v prvi polovici letošnjega leta.

Vlada je potrdila ponovno imenovanje Sandre Vesel za vršilko dolžnosti glavne inšpektorice na Inšpektoratu za kulturo in medije. Vesel je to funkcijo opravljala že do sedaj, prej pa je bila inšpektorica za področje medijev. S ponovnim imenovanjem na mesto vršilke dolžnosti tako mesto inšpektorja za področje medijev ostaja nezasedeno, Vesel pa hkrati opravlja naloge vršilke dolžnosti in edine inšpektorice za področje medijev. Na to kadrovsko podhranjenost v svojem letnem poročilu opozarja tudi inšpektorat sam. Rešitev bi lahko predstavljalo imenovanje glavne inšpektorice za polni mandat, do česar pa ni prišlo. Pojasni Boštjan Tadel iz službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu za kulturo:

izjava 

Sandra Vesel se na razpis za mesto glavne inšpektorice ni prijavila, za to mesto pa tudi nima zahtevanih vodstvenih izkušenj.

Off sta pripravila vajenka Gea in Zwitter.