Off sprostitve medijske cenzure v Burmi

Off sprostitve medijske cenzure v Burmi

Oddaja
20. 8. 2012 - 13.49
 / OFF

 

 

Opazovalna misija Združenih narodov v Siriji je uradno končana, potem ko Varnostni svet Združenih narodov minuli teden ni odobril njenega podaljšanja. Misija, ki jo je sprva sestavljalo 300, na koncu pa le še kakih 100 neoboroženih opazovalcev, je delo končala po približno štirih mesecih. Varnostni svet Združenih narodov je misijo ustanovil aprila, da bi nadziral tedaj sklenjeno prekinitev ognja, ki naj bi veljala v okviru mirovnega načrta posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Anana. Ker sprti strani v Siriji prekinitve ognja nista spoštovali, so državo zapustili še zadnji opazovalci Združenih narodov. Kofi Anan se bo posledično s koncem meseca umaknil s položaja posebnega odposlanca, saj ni mogel izpolniti zaupanih mu nalog. Na čelo mednarodnih prizadevanj za končanje sirskega konflikta pa bo po odstopu Anana stopil alžirski diplomatski veteran Lakhdar Brahimi. Nasilje v Siriji je sicer doslej terjalo več kot 23.000 življenj. Samo v času za muslimane svetega postnega meseca ramadana je bilo po navedbah aktivistov ubitih skoraj 5.000 ljudi, med njimi na stotine žensk in otrok.

 

V pakistanski prestolnici Islamabad je policija zaradi bogoskrunstva aretirala 11-letno razvojno moteno dekle krščanske veroizpovedi. V predmestju Islamabada so mimoidoči opazili, da dekle v vreči s smetmi nosi tudi strgane strani Korana, kar je razbesnelo lokalne prebivalce. Zbrali so se pred policijsko postajo, zahtevali ukrepanje proti deklici ter grozili, da bodo požgali krščanske domove v četrti, kjer živijo pripadniki verskih manjšin. Deklice, ki trpi za Downovim sindromom, policisti sprva niso hoteli aretirati, saj enajstletnica ni bila zmožna odgovarjati, kako so se strani Korana znašle v vreči s smetmi, nato pa so se zaradi pritiska javnosti uklonili. Deklico in njeno družino so kljub temu zaščitili in jih odpeljali iz predmestja. Za bogoskrunstvo je po pakistanski zakonodaji, ki temelji na šeriatskem pravu, zagrožena dosmrtna zaporna kazen.

 

Mjanmarske oblasti so po 48 letih odpravile medijsko cenzuro in s tem naredile pomemben korak naprej v smeri svobode izražanja v državi. Novinarjem tako svojih člankov ne bo več treba posredovati državnemu cenzorju v vnaprejšnji pregled in odobritev. Oddelek za kontrolo in registracijo tiska, pristojen za cenzuro, je moral namreč vnaprej odobriti vsako publikacijo, izdano v državi. Po novem bodo morali novinarji oddelku še vedno posredovati svoje članke, vendar šele po njihovi objavi, s tem pa bo oddelek odkrival morebitne kršitve medijskih zakonov. Reformo odprave cenzure je sprejela vlada predsednika Thiena Seina, ki je lani nasledila vojaško hunto in se poslužila bolj demokratičnih metod vladanja. Več novinarjev, ki so bili v času vladavine hunte obsojeni na dolge zaporne kazni, je bilo predčasno izpuščenih. Vnaprejšnji cenzuri pa sicer še vedno ostaja podvržena filmska industrija.

 

Po tem, ko so bili stavkajoči južnoafriški rudarji priča četrtkovemu poboju 34-ih sodelavcev, ki so podlegli policijskem strelom, jim sedaj grozi odpoved delovnega razmerja. Rudarji v rudniku platine podjetja Lonmin, ki zaslužijo približno 400 evrov na mesec, so s stavko zahtevali dvig plače. Podjetje sedaj od rudarjev zahteva, da se vrnejo na delovna mesta, saj bodo v nasprotnem primeru ostali brez službe. Rudarji nadaljujejo s stavko in pravijo, da so zahteve delodajalca nespoštljive in žaljive do ubitih kolegov. Južnoafriški predsednik Jacob Zuma je medtem že razglasil sedemdnevno žalovanje v spomin ubitim rudarjem.

 

Zunanji ministri Združenja južnoameriških držav so na srečanju v ekvadorskem mestu Guayaquil izrazili solidarnost z Ekvadorjem, ki se je zaradi odobritve političnega azila ustanovitelju Wikileaksa Julianu Assangeu znašel v sporu z Veliko Britanijo. Ministri sicer niso izrecno podprli odobritve azila Assangeu, vendar so izpostavili pravico vsake države do podelitve političnega azila, sprti strani pa pozvali k dialogu in iskanju sprejemljive rešitve za vse. Spomnimo: Assange se je junija zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo s prošnjo za politični azil, ki so mu ga v četrtek tudi odobrili, saj ga Velika Britanija želi izročiti Švedski, kjer je obtožen spolnega napada. Assange se boji predvsem, da bi ga Švedska izročila Združenim državam Amerike, kjer bi mu zaradi izdaje državnih skrivnosti lahko grozila celo smrtna kazen.

 

Članice ruske punk skupine Pussy Riot ruskega predsednika Vladimirja Putina ne bodo prosile za pomilostitev, je sporočil njihov odvetnik Nikolaj Polozov. Bodo pa, takoj, ko prejmejo kopijo razsodbe, vložile pritožbo na petkovo obsodbo, v kateri so bile obsojene na dve leti zapora v delovnem taborišču zaradi huliganstva, verskega sovraštva in razžalitve vernikov. Proces vzbuja precej pozornosti tudi v tujini. Visoki uradniki Evropske unije so izrazili zaskrbljenost nad visoko in nesorazmerno kaznijo, podporo skupini pa so izrazili tudi številni svetovno znani glasbeniki.
 

Danes se izteče rok za oddajo vlog za podaljšanje bivanja v študentskih domovih in za zasebnike, ki oddajajo stanovanja s subvencijo. Letos morajo biti študentje še posebno pozorni na to, da vlogo obvezno oddajo v elektronski obliki. Letošnja novost je torej elektronska vloga, ki jo je treba vložiti preko spletnega portala eVš. V Ljubljani, Mariboru, Kranju in na Primorskem je na voljo dobrih 15.400 postelj.

S ponedeljkom lahko dijaki in študenti po novem sistemu subvencioniranja prevozov vložijo vlogo za subvencijo pri prevoznikih javnega prometa za prevoz v medkrajevnem prometu. Tisti, ki se izobražujejo v Ljubljani in Mariboru, bodo lahko brezplačno uporabljali tudi mestni potniški promet. Novela zakona o prevozih v cestnem prometu je začela veljati konec julija, uvaja pa splošno subvencionirano mesečno vozovnico, katere cena je odvisna od razdalje prevoza, in mesečno vozovnico za deset voženj, za katero bo treba odšteti 15 evrov. Po novem bodo do subvencije prevoza upravičeni vsi dijaki in študenti ne glede na njihov gmotni položaj, medtem ko prejemniki državne in Zoisove štipendije ne bodo več dobivali dodatka za prevoz. Govorili smo s Sando Šabič iz Študentske organizacije v Ljubljani.

 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje
 

V nadaljevanju nam je Šabičeva bolj natančno povedala, za katere vrste prevoza v medkrajevnem prometu velja subvencija.

 

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

 

OFF sta pripravila Marko in Petra.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness