Malteška policija je v povezavi s preiskavo umora novinarke Daphne Caruana Galizia aretirala vplivnega poslovneža Yorgena Fenecha. Fenecha je policija aretirala na njegovi jahti, ki so jo prestregli zgodaj zjutraj, ko je zapuščala pristanišče Portomaso. Malteški premier Joseph Muscat je včeraj obljubil pomilostitev domnevnega posrednika v umoru novinarke, če bi razkril identiteto organizatorja umora. Zaradi umora so trenutno v priporu trije moški, a noben od njih naj ne bi imel ključne vloge pri umoru. Po besedah Muscata je eden od njih preiskovalcem povedal, da lahko priskrbi dokaze o tem, kdo stoji za umorom. Caruana Galizia, ki je poročala o korupciji med malteško politično in  poslovno elito, je bila ubita pred več kot dvema letoma, ko je bila v njen avtomobil podstavljena bomba. Ena izmed njenih zadnjih člankov je govoril o finačnih povezavah med Fenechom in dvema članoma vladajoče laburistične stranke. 

Čilska policija je začasno prenehala z uporabo nabojev z gumijastimi šibrami. Policijska notranja preiskava in preiskava čilske univerze sta odkrili, da so gumijasti naboji večinsko sestavljeni iz svinca in le dvajsetodstotno iz plastike. Takšni naboji so v zadnjem mesecu protestov povzročili več kot 200 očesnih poškodb. Vojaška policija si je tako uporabo gumijastih nabojev pridržala “le” kot izjemen ukrep in v primeru samoobrambe. Poleg policije prekomerno uporabo sile raznih varnostnih sil preiskujejo tudi čilski tožilci ter preiskovalci Združenih narodov. Predsednik Sebastian Pinera je nedavno priznal, da je policija “v nekaterih primerih” uporabila prekomerno silo, in obljubil, da bo ilegalno ravnanje policije strogo kaznovano. 

To pa ni pomirilo čilske opozicije. Ta je sprožila postopek odstavitve predsednika Pinere. Postopek so sprožili zaradi kršitev človekovih pravic s strani varnostnih sil. Organizacije, kot je Nacionalni inštitut za človekove pravice, trdijo, da sta prekomerna uporaba sile in mučenje sistemska problema varnostnih sil.  

Šrilančani so izvolili novega predsednika Gotabajo Radžapkaso. Ta je napovedal, da bo na mesto premiera imenoval svojega brata in najvplivnejšega šrilanškega politika v zadnjih dveh desetletjih Mahnidra Radžapakso. Gotabaja je med letoma 2005 in 2015 služil kot obrambni minister pod predsednikovanjem svojega brata. V času tega mandata se je končala državljanska vojna na otoku, ko je vlada premagala separatistično organizacijo Tamilov Tigri osvoboditve. Delovanje vladnih sil v tem času so zaznamovale obtožbe o vojnih zločinih, med drugim ugrabitvah in izvensodnih ubojih upornikov in novinarjev, kritičnih do vlade. Muslimanska manjšina in Tamili so tudi opozarjali na vladno neaktivnost pri napadih budistične nacionalistične skupine Bodu Bala Sena nad pripadnikih manjšin. Kasnejše obdobje vladavine bratov Radžapaksa so zaznamovale tudi obožbe o nepotizmu. 

Večina, 52 odstotkov glasov, za Rajapaksa predstavljajo pripadniki budistične etnične skupine Singalcev, ki predstavljajo 75 odstotkov vseh prebivalcev. Gotabaja je med kampanjo namreč poudarjal singalsko budistično identiteto ter obljubljal uspešen boj proti terorističnim napadom, kakršni so bili letošnji velikonočni bombni napadi. Za te napade na krščanske cerkve in hotele je vlada obtožila šrilanško islamistično skupino. 

Četudi je Gotabaya uspešno kampanjo gradil na strahu pred terorizmom, pa se število žrtev terorizma na globalni ravni znižuje. Tako imenovani Svetovni indeks terorizma kaže 15-odstotno znižanje števila smrtnih žrtev na Zemlji oziroma najnižje število žrtev v Evropi v zadnjih 7 letih, ki ga pripisujejo predvsem ošibitvi al-Shababa in Islamske države. Indeks poroča tudi o razširitvi števila držav, ki doživljajo teroristične napade. Ta razširitev na 71 držav z vsaj enim terorističnim napadom je posledica 52-odstotnega porasta strelskih napadov skrajne desnice. 

Izraelska vojska je izvedla letalske napade na vojaške objekte v okolici Damaska. Trdijo, da je bil njihov napad na vojaška skladišča, letališče in poveljništva sirske vojske odziv na predhodni napad štirih raket na Izrael, ki naj bi ga iz Sirije izvedla iranska garda Kuds. Sirska tiskovna agencija poroča o dveh umrlih civilistih, večino izraleskih izstrelkov pa je prestregel sirski obrambni sistem. Izrael je že večkrat z zračnimi napadi napadal iransko gardo Kuds v Siriji, tokrat pa so napadli tudi sirsko vojsko. Izraelska vojska je na Twitterju sporočila, da dojema sirsko vojsko kot odgovorno za vso dogajanje znotraj Sirije in da naj preprečijo iranske napade iz Sirije. 

Po poročanju spletne strani The times of Israel je Madžarska blokirala sprejetje skupne izjave celotne Evropske unije, ki bi izrazila nestrinjanje vseh 28 članic z ameriškim priznanjem legalnosti izraelskim naseljem na okupiranem palestinskem ozemlju. Evropska izjava je zato bila izdana le v imenu predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve Frederice Mogherini, ki je potrdila, da stališče Evropske unije o nelegalnosti naselbin ostaja nespremenjeno. Madžarska vlada je podobno skupno izjavo vseh članic blokirala že v primeru ameriškega priznanja Jeruzalema kot izraleske prestolnice. Madžarska je letos kot prva evropska država odprla diplomatsko predstavništvo v Jeruzalemu. 

Po poročilu Okoljskega programa Združenih narodov bo svet do 2030 proizvedel dvakrat več fosilnih goriv, kot jih lahko pokuri, če želi doseči zvišanje globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Poročilo je namreč pregledalo načrte držav proizvajalk fosilnih goriv o predvideni količini izkopanih goriv in jih primerjalo s cilji Pariškega podnebnega sporazuma. Večina držav v svojih podnebnih načrtih, ki naj bi pripeljali do uresničitve Pariškega podnebnega sporazuma, torej ohranitvi zvišanja globalne temperature pod 1,5 stopinje Celzija, ne omenja omejevanja proizvodnje fosilnih goriv, npr. z zapiranjem rudnikov ali omejevanjem izdaje licenc za črpanje nafte. Izjeme so predvsem Španija, Kitajska in Nova Zelandija.