Sirske uporniške skupine, ki so podpisale dogovor o prekinitvi ognja pred koncem lanskega leta, so sporočile, da se umikajo iz nadaljnjih pogovorov glede srečanja vojskujočih strani v kazahstanski prestolnici Astana. Razlog za zamrznitev udeležbe v pogajanjih je bilo obstreljevanje s strani vojaških sil Bašarja al-Asada na uporniške položaje na območju Wadi Barada. Slednje se nahaja nekaj kilometrov severozahodno od Damaska in prestolnici predstavlja glavni vir pitne vode. Intenzivnejši spopadi na tem območju sicer trajajo od 23. decembra lani. Po sporočilu sirskih oblasti naj bi uporniki namenoma onesnažili vodne vire, čemur je sledila ofenziva sirskih vojakov ob podpori vojaškega letalstva.

Kršenja začasnih dogovorov o prekinjenih spopadih pa so potekala tudi v regiji Gorski Karbah. Po poročanjih obrambnega ministrstva samooklicane Republike Gorski Karbah naj bi s strani azerbajdžanske vojske prišlo do streljanja in obstreljevanja z mortarjem. Pred dnevi pa je na armensko-azerbajdžanski meji prišlo tudi do strelskega obračuna v provinci Tavuš. Nobena od držav sicer ni prevzela odgovornosti za napad, v katerem naj bi po poročanju armenske tiskovne agencije padli trije armenski in štirje azerbajdžanski vojaki.

Iransko nacionalno naftno podjetje je objavilo seznam tujih podjetij, ki se bodo lahko potegovala za pravice do črpanja na iranskih naftnih poljih. Na seznamu se je znašlo 29 podjetij, med njimi danski Shell, francoski Total, avstrijski OMV ter več ruskih in kitajskih naftnih podjetij, ameriški BP pa se je iz postopka izključil sam zaradi negotovosti glede prihodnjih sankcij proti Iranu.

Podjetja na seznamu bodo lahko v iranska naftna polja investirala na podlagi prenovljenega tipa pogodbe. Do sedaj so investicije potekale na podlagi principa odkupa, pri katerem je tuje podjetje investiralo v infrastrukturo, ki jo je potem z dohodki od načrpane nafte odkupilo iransko naftno podjetje. Po izplačilu je bila pogodba zaključena, s tem pa tujim podjetjem onemogočeno nadaljnje črpanje dobička. Po novih pogodbah bo deljenje dobička lahko trajalo še 20 let po odkupu infrastrukture. Poleg tega bo tujim podjetjem dovoljeno, da naftne zaloge knjižijo v svojo bilanco stanja, čeprav še vedno ne bodo formalni lastniki teh zalog. Vsaka tuja investicija bo morala potekati v okviru partnerstva z iranskim podjetjem, ki bo imelo več kot polovični delež.

Kazahstanske oblasti so sporočile, da za vstop v državo ne bo več potrebna viza za državljane držav članic Evropske unije in OVSE, Monaka, Malezije in Združenih Arabskih emiratov. Namen takšnega ukrepa je dvigniti prihodke iz turizma, omejitev bivanja v državi brez vize pa bo omejena na 30 dni. Blažji režim za vstop v državo so napovedali tudi v Uzbekistanu.

Gambijske varnostne sile so prisilno zaprle tri zasebne radijske hiše, Hilltop Radio, Afri Radio in Terango FM. Uradna razlaga, zakaj so postaje prenehale oddajati, sicer ni znana, saj vladni predstavnik za stike z javnostmi intervencije policije niti ni potrdil. V istem času pa je grožnjo proti dolgoletnemu predsedniku države Yahyi Jammehu prek medijev poslal eden od glavnih predstavnikov opozicijske koalicije strank Nacionalno zavezništvo za demokracijo in razvoj, Halifa Salah. Slednji je predsednika opozoril, da bo, v kolikor ne odstopi s svojega mesta, obveljal za upornika. Jammehu, ki je na oblasti od leta 1996, se po izgubljenih volitvah predsedniški mandat izteče 19. januarja. Opozorila glede mirne predaje oblasti pa so predsedniku izdali tudi v Ekonomski skupnosti zahodnih afriških držav. Če do določenega datuma ne bo novega predsednika namreč napovedujejo vojaško intervencijo pod vodstvom sosednjega Senegala.

Na drugi strani Atlantika je venezuelska vlada izdala za 5 milijard dolarjev obveznic s 6 in pol odstotno obrestno mero in 20-letnim rokom poplačila. Ta obrestna mera je več kot trikrat nižja od tržne, kupila pa jih je venezuelska nacionalna banka. Venezuelski proračunski primanjkljaj leta 2015 je znašal nekaj manj kot 20 odstotkov, inflacija pa naj bi v lanskem letu znašala čez 1000 odstotkov.

Na nekoliko drugačen način pa se s proračunskimi težavami, prav tako v precejšnji meri izvirajočimi iz padca cen nafte, spopadajo v Mehiki. Vlada je z novim letom znižala subvencije na gorivo in s tem dvignila ceno bencina za približno 20 odstotkov. To pa je le prvi korak do popolne liberalizacije cen, ki naj bi nastopila marca. Takrat naj bi konec doživel tudi monopol državnega naftnega podjetja Pemex nad dobavo goriva v državi, ki je v veljavi od nacionalizacije naftne industrije leta 1938.

Preko noči so v prostore avtonomne cone Argo v Izoli vdrli varnostniki podjetja Galekom, spremljali pa naj bi jih gradbeni delavci. V jutranjih urah, ko so na območje prišli uporabniki prostorov, so le-tem varnostniki onemogočili dostop do objekta. Kaj se je dogajalo na terenu, pojasni eden od članov kolektiva, delujočega v Argu.

Izjava.

Nepremičnina, kjer deluje avtonomna cona Argo, je sicer v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank. Po besedah očividcev naj bi bili varnostniki tam po nareku lastnika, ki je DUTB. Ali to drži, nam do zaključka redakcije od Družbe ni uspelo izvedeti.