Madžarski parlament je zavrnil predlog premierja Viktorja Orbana za spremembo ustave tako, da bi ta preprečevala trenutno evropsko migrantsko politiko. Predlog poziva k prepovedi naseljevanja tujcev na Madžarskem brez ustrezne državne ureditve. Od 199-ih je predlog podprlo 131 poslancev. Glede na to, da bi za uvedbo spremembe v parlamentu potreboval podporo dvotretjinske večine, sta za potrditev manjkala le dva glasova.

Večina poslancev levice ni glasovala za spremembo, pri čemer se jim je pridružila tudi večina poslancev desne stranke Jobbik, ki sicer podpira Orbanovo protimigrantsko politiko. Slednja se je podpori odrekla zaradi radikalnejših nazorov pri vprašanju priseljevanja tujcev. Zavzemajo se za popolno odpravo shem obveznic za bivanje, po katerih lahko tujci kupijo svojo pravico do bivanja na Madžarskem za najmanj pet let, pri čemer lahko odštejejo do 300 tisoč evrov. Zavrnjen predlog je sledil oktobrskemu referendumu proti migrantskim kvotam Evropske unije, ki je bil podprt z večino, vendar je bil zaradi prenizke udeležbe neveljaven.

Izrael je zavrnil povabilo na konferenco o miru na Bližnjem vzhodu, ki je načrtovana v Parizu. Zavrnitev je pisarna izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja utemeljila s pojasnilom, da bi tovrstno posredovanje zgolj otežilo nadaljnja dogovarjanja s Palestinci in da je doseg sprave med Izraelom in palestinskimi oblastmi mogoč le z neposrednimi medsebojnimi dogovarjanji. Izraelski odgovor je nekoliko ironičen glede na to, da vse od konflikta leta 2014 Izrael ni izrazil želje po oživitvi nadaljnjih dogovarjanj s Palestinci. Francija si vse od zadnje mirovne konference o Bližnjem vzhodu, ki je potekala junija, prizadeva prirediti novo srečanje. Ne glede na zavrnitev udeležbe s strani Izraela je francoski zunanji minister poudaril, da bodo mirovno konferenco izvedli še pred koncem leta.

Medtem ko si francoski zunanji minister prizadeva za izvedbo mirovne konference, je več kot 10.000 žensk po vsej Franciji zapustilo svoja delovna mesta v znak protesta proti krivični plačilni politiki. Protest se je začel včeraj ob 16.45, v trenutku, ko naj bi, sodeč po izračunu, povprečna moška plača že dosegla celoletno žensko. Ženske plače v Franciji so povprečno za 15 odstotkov nižje od moških. To pomeni, da bi morale te opraviti več kot 38 dni dodatnega dela na leto za doseg enake povprečne letne moške plače. Francija pa je daleč od vrha držav z največjimi razlikami v plačah glede na spol. Največja plačilna neenakost je trenutno v Estoniji, kjer ženske v povprečju zaslužijo 28 odstotkov manj, po vrstnem redu pa ji sledijo Češka, Nemčija in Velika Britanija.

V Avstraliji, kjer plače glede na spol odstopajo za 17 odstotkov, pa je trenutno v ospredju legalizacija istospolnih porok. Vladni predlog legalizacije istospolnih porok je bil včeraj zavrnjen s strani parlamenta in bo tako do nadaljnjega preložen. Istospolni pari imajo trenutno v Avstraliji pravico do registriranih zvez, medtem ko njihove poroke niso priznane z nacionalnim zakonom.

Južna Afrika, ki je legalizirala istospolne poroke že leta 2006 je tako prva in trenutno edina država na afriškem kontinentu, ki je to storila. To pa ne predpostavlja popolne odprave zakonov iz časa apartheida. Vodja južnoafriške opozicijske stranke Borci za ekonomsko svobodo Julius Malema je na ustavnem sodišču začel postopek izpodbijanja Zakona o izgrednih zborovanjih, nastalega v času apartheida. Zakon, sprejet leta 1956, prepoveduje javna zborovanja na prostem, če bi lahko ogrožala javni red in mir, presoja česar je prepuščena ministru za pravosodje. Malema je na podlagi tega zakona obtožen pozivanja svojih podpornikov k zasedbi belske zemlje v govoru na zborovanju junija letos. V Južnoafriški republiki, kjer si večino najboljše obdelovalne zemlje še zmeraj lasti nekaj tisoč belskih kmetovalcev, je zemljiška reforma zelo občutljiva tema, Borci za ekonomsko svobodo pa se že dalj časa zavzemajo za prenos lastništva zemlje večinski črnski populaciji.

Napetosti med kamerunskimi delavci in kitajskimi delodajalci so zaradi slabih delovnih razmer, nizkih plač in odsotnosti zadovoljivega nadzora eskalirale v nasilne konfrontacije in stavko, kamerunska vlada pa je bila prisiljena v moderacijo konflikta. Sindikalni vodja in organizator stavke Wanyu Leonard je v izjavi za medije poudaril, da več kot tretjina zaposlenih pri kitajskem podjetju, ki v okolici glavnega mesta Yaounde gradi cestno infrastrukturo, nima formalnih delovnih pogodb. Delodajalci naj ne bi spoštovali niti dogovorov o prispevkih za nastanitev, hrano in prevoz, čeprav naj bi bilo to vse že dogovorjeno v kolektivni pogodbi. Incident je sicer zgolj zadnji v seriji konfliktov med Kitajskimi in Kamerunskimi podjetji in zaposlenimi. Prejšnji mesec je kamerunska mornarica denimo zasegla večje število kitajskih ribiških ladij, domnevno s prevelikim ulovom, namenjenim izvozu. Izvozno naravnan ribolov v tem obsegu pa za lokalno prebivalstvo pomeni podvojitev cene rib.

Prozahodno usmerjeni bivši gruzijski predsednik Mihail Saakašvili je po enem letu in pol opravljanja funkcije guvernerja ukrajinske regije Odesa ob Črnem morju odstopil. Odstop je pojasnil s frustracijami zaradi nemogočega protikorupcijskega boja in predsednika Petra Porošenka obtožil podpore lokalnim ukrajinskim kriminalnim klanom. Saakašvili je bil aktivni podpornik prozahodne revolucije v Ukrajini, ki se je odvijala leta 2014 in privedla do odmestitve bivšega prorusko usmerjenega predsednika Viktorja Janukoviča. Kaj je Porošenko na današnjem srečanju v Ljubljani povedal o političnem udejstvovanju svojega kolega Saakašvilija?

Izjava

Na očitke o podpiranju korupcije pa se Porošenko ni odzval. Saakašvili sicer ni prvi, ki je proti predsedniku usmeril omenjeno obtožbo. Pomanjkanje protikorupcijskega delovanja je izpostavljal tudi kasneje odstavljeni bivši premier Artsenij Jacenjuk. Pri izglasovanju njegove zamenjave, trenutnega premierja in Porošenkovega zaveznika Volodimirja Grojsmana pa se je Porošenko oprl tudi na podporo poslancev, lojalnih oligarhu Igorju Kolomojskemu, enemu bolj kontroverznih likov iz ukrajinske politične elite, ki je po ukrajinski revoluciji financiral zasebno, približno dvatisočglavo vojsko.

Slovenski zdravniki po neuspešnih pogajanjih, ki so potekala včeraj, začenjajo stavko. Ta bo potekala v obliki skrajšanja delovnega časa, pri čemer bodo zdravniki delali 40 ur na teden. Če v dveh tednih ne bodo dosegli kompromisa z vlado, bodo nadalje obravnavali le nujne primere, kar nakazuje k dodatnemu podaljšanju čakalnih vrst v slovenskih bolnišnicah. Stavki zdravnikov, ki poteka v okviru Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, krajše FIDES, so se pridružili tudi družinski zdravniki v okviru sindikata Praktikum.

Opolnoči so se z vladno uredbo pocenili naftni derivati. Tokratni izračun cene goriv pa je bil zadnjič enoten za vso državo. Od jutri naprej namreč stopi v veljavo uredba, ki trgovcem prepusti določanje cen naftnih derivatov ob avtocestah in hitrih cestah. Trenutno je s strani države trgovcem določena marža, ki v najvišji meri omogoča dobrih 8,7 centa zaslužka na liter prodanega 95-oktanskega bencina, medtem ko je ta pri dizelskem gorivu omejena na 8,1 centa.

Trenutni sklep deregulacije naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah je še en korak do liberalizacije cen pogonskih goriv, ki se dogaja že od aprila. Od takrat lahko trgovci sami določajo cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Če bo liberalizacija povzročila znaten dvig marž trgovcev, lahko vlada, sledeč Zakonu o kontroli cen, znova določi državno regulacijo cen goriv.

OFF so pripravili vajenca Natan in Žiga ter Vid.