Predsednik republike Borut Pahor je DZ obvestil, da pri sestavljanju vlade po junijskih volitvah v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja. Borut Pahor je v dopisu predsedniku Državnega zbora Mateju Toninu sporočil, da nobeden izmed potencialnih mandatarjev nima zadostne podpore za sestavo vlade. Državni zbor se bo s tem seznanil v petek, hkrati pa se bo pričel drugi krog pogajanj za mandatarski stolček. Pahor je kandidaturo ponudil Janezu Janši in njegovi SDS, ki je na volitvah osvojila največ parlamentarnih sedežev, a SDS v pogajanjih z ostalimi strankami ni zbrala dovolj podpore ostalih strank. Prav tako je praznih rok s kislim nasmeškom ostal tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Vlade Slovenija tako še nima, a bomo videli, kaj prinese poletni vetrič.

Španska ljudska stranka, krajše PP, je za svojega novega vodjo izvolila tradicionalista Pabla Casada. Casado je nasledil dolgoletno vodjo Mariana Rajoya. Izvolili so ga s 1701 glasom. Njegova edina tekmica, nekdanja podpredsednica vlade Soraya Saenz de Santamaria, je dobila 1250 glasov. Izvolitev Casada nakazuje zasuk stranke v desno in generacijsko spremembo za to konservativno stranko, ki je tudi največja parlamentarna stranka. Tako kot njegov predhodnik Casado nasprotuje neodvisnosti Katalonije. Med drugim se zavzema tudi za zakonsko prepoved referendumov o neodvisnosti in nasprotuje dekriminalizaciji evtanazije, za kar se zavzema sedanja vlada, ki jo vodijo socialdemokrati. Rajoy, ki je stranko vodil od leta 2004, vlado pa od leta 2011, se je s čela stranke poslovil, potem ko je parlament 1. junija letos izglasoval nezaupnico njegovi vladi, ki jo je vložil vodja socialistov Pedro Sanchez zaradi obsežnega korupcijskega škandala članov stranke PP. Stranka PP je imela v španskem parlamentu leta 2011 večino, na zadnjih volitvah leta 2018 pa je izgubila okoli tri milijone volivcev.

V Münchnu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo ostri protimigrantski politiki in populizmu Krščansko socialistične unije, krajše CSU. Protestniki so člane stranke pozvali, naj prenehajo s širjenjem sovraštva. Na protestu z naslovoma “Konec podžiganju sovraštva” in “Proti politiki strahu” so se zbrali člani in podporniki raznih organizacij, med drugim člani nevladnih organizacij, političnih strank in cerkvenih skupin. Organizatorji protesta so poudarili, da skrajno desna Alternativa za Nemčijo, krajše AfD, ni edina politična organizacija, ki spodbuja politiko izključevanja in sovraštva.

Organizatorji in protestniki so mnenja, da so za velik družbeni premik v desno, k državi nadzora, ter za omejevanje svoboščin in napade na človekove pravice odgovorni politiki CSU. Demonstracija proti ostri migrantski politiki je prva večja demonstracija po tisti petega maja, ko so se protestniki uprli svežnji zakonov za razširitev policijskih pooblastil, ki jih je predlagala CSU. Protimigrantsko politiko v Nemčiji sicer promovira celotna nemška vladna koalicija z Angelo Merkel na čelu.

V nedeljo se je na ulicah več izraelskih mest zbralo več tisoč protestnikov, ki so se uprli izključitvi istospolno usmerjenih iz nedavno sprejetega spremenjenega zakona o nadomestnih materah. V Tel Avivu je bilo protestnikov več deset tisoč. Udeleženci protesta so nosili mavrične zastave in blokirali glavne prometne povezave v mestu. Demonstracije so potekale tudi v Jeruzalemu, Haifi in Beršebi. Novo sprejeti zakon o nadomestnih materah, ki se zdi protestnikom sporen, določa, da lahko otroka s pomočjo nadomestnih mater dobijo le heteroseksualni pari in samske ženske, ne pa tudi samski moški ali homoseksualni pari. Homoseksualci se zato čutijo prikrajšani za možnost, da bi lahko v svoji domovini dobili otroka.

Francoski notranji minister Gerard Collomb se je v parlamentu zagovarjal v zvezi z afero tesnega sodelavca francoskega predsednika Alexandra Benallaja. Alexander Benalla se je 1. maja letos znesel nad protestniki pod pretvezo, da je varnostnik. Collomb glede nasilja ni ukrepal, zatrdil je tudi, da je za nasilje izvedel šele dan kasneje in da se mu ukrepanje ni zdelo v njegovi pristojnosti. Collomb, ki se zaradi afere sooča z vse bolj množičnimi pozivi k odstopu in obtožbami o prikrivanju škandala, je moral danes nastopiti pred komisijo za zakonodajo v francoski notranji skupščini, ki se je prav za to priložnost preoblikovala v preiskovalno komisijo. Benallaja so po napadu na protestnike med prvomajskimi protesti sprva za dva tedna suspendirali brez plačila, a se je nato vrnil in se še naprej pojavljal v neposredni bližini Macrona. S položaja pomočnika vodje Macronovega kabineta, kjer je bil zadolžen za predsednikovo varnost, so Benallaja odpustili šele po objavi posnetka njegovega napada na protestnike v medijih prejšnji petek. V nedeljo je preiskovalni sodnik proti njemu, njegovemu sodelavcu Vincentu Craseju, zaposlenemu pri Macronovi stranki Naprej republika, ter trojici visokih članov policije, ki jih sumijo predaje spornih video posnetkov Benallaju, uvedel preiskavo.

Z juga Sirije so evakuirali približno 800 pripadnikov sirske prostovoljske organizacije Bele čelade, ki pomaga pri reševanju v vojni ogroženih civilistov. Evakuacija je potekla na prošnjo evropskih držav, saj so bila zaradi napredovanja enot sirskega režima na jugu države ogrožena njihova življenja. Prostovoljce in njihove družine so prepeljali v sosedno Jordanijo, od koder jih bodo napotili v Veliko Britanijo, Nemčijo in Kanado. Bele čelade so bile ustanovljene leta 2013, njihova naloga pa je prvi odziv in pomoč civilistom po bombnih napadih na območjih, ki so pod nadzorom sirskih upornikov.