Obisk visokih kitajskih funkcionarjev v nekaterih afriških državah je obrodil prve sadove. Kitajska se je namreč zavezala, da bo financirala 90 odstotkov stroškov gradnje železnice med kenijskima mestoma Mombasa in Nairobi. Skoraj 4 milijarde dolarjev vredna naložba bo nadomestila več kot 100 let star tir, ki ga je zgradila neka druga kolonialna sila, Velika Britanija. Mišljeno je sicer, da se bo železnica sčasoma podaljšala še preko Ugande in Ruande do Južnega Sudana. Sklenitev dogovora o železnici sta premierja obeh sodelujočih držav pospremila z navdušenjem, kenijski premier Uhuru Kenyatta pozdravlja znižanje stroškov prevoza blaga, kitajski kolega Li Kečjang pa je zadovoljen, da je posel dobilo kitajsko podjetje, in si v prihodnosti najbrž obeta še kakšno koncesijo več za izkoriščanje lokalnih naravnih virov.

Guverner nigerijske zvezne države Borno Kashim Shettima je zatrdil, da ima informacije o več kot 200 dekletih, ki jih je v njegovi zvezni državi ugrabila islamistična milica Boko Haram. Informacije o opaženih dekletih naj bi že predal vojski, je pa zagotovil, da deklice kljub nekaterim namigovanjem niso v sosednjem Čadu ali Kamerunu. Pomoč je sicer medtem že poiskal nigerijski predsednik Goodluck Jonathan, ki mu bodo v iskanju deklic in boju z Boko Haramom pomagale izraelske protiteroristične enote. Vmešal se je tudi že francoski predsednik Francois Hollande, ki namerava, če se bodo o tem strinjali, sklicati varnostni vrh, na katerem se bodo Nigerija in sosednje države pogovarjale o grožnji, ki jo predstavlja Boko Haram. Boko Haram je sicer danes objavil video, ki domnevno prikazuje okoli 100 ugrabljenih deklet, vodja skupine Abubakar Shekau pa je ob tem zatrdil, da bodo dekleta zadrževali, dokler ne bodo na svobodo izpuščeni njihovi zaprti borci.

Znani so rezultati odcepitvenih referendumov v ukrajinskih regijah Donetsk in Luhansk. V prvi je za večjo avtonomijo glasovalo 89 odstotkov udeležencev referenduma, v drugi pa 96 odstotkov, vendar pa ni jasno, o čem točno so glasovali, saj nelegalna ukrajinska vlada in zahodne države glasovanja ne priznavajo, prav tako pa samooklicane oblasti v regiji ne vedo, kaj si lahko obetajo od sicer prepričljivega rezultata. Na drugi strani pa ruske oblasti pričakujejo implementacijo izglasovanega v civilizirani maniri in brez zunanjih pritiskov, čeprav referenduma in njegove regularnosti ni nadzorovalo nobeno neodvisno telo, bilo pa je tudi kar nekaj težav z vodenjem evidenc in volilnimi imeniki.

Grško vrhovno sodišče je fašistični stranki Zlata zora dalo zeleno luč za nastop na prihajajočih volitvah v evropski parlament. Stranka je sicer trenutno v preiskavi zaradi povezav z nasilnimi ksenofobnimi izpadi njihovih članov in simpatizerjev, šest njihovih poslancev v nacionalnem parlamentu pa je zaradi povezav z umorom levičarskega raperja Paola Fisasa v priporu. Na kandidatni listi za evropski parlament sicer ni nobenega od trenutnih poslancev v domačem parlamentu, najbolje pa v Grčiji kaže konzervativni stranki Nova demokracija in levi koaliciji Siriza, ki sta po javnomnenjskih raziskavah praktično izenačeni.

Mehiška vojska je v strelskem obračunu s pripadniki mamilarske tolpe Zetas ubila enega od ustanoviteljev skupine. Med petimi mrtvimi v mestu Reynosa v zvezni državi Tamaulipas je bil namreč tudi Galindo Mellado Cruz, eden tistih, ki je bil del specialne enote Zetas v okviru kartela Cruz, vendar pa sta se skupini kasneje ločili in si postali konkurenca. Spopadi med njunimi pripadniki so zadnja leta zvezno državo zaznamovali z nasiljem, mehiški vojski pa je uboj Mellade Cruza ponudil simbolično zadoščenje v tako imenovani vojni proti drogam, saj veteran ni imel več nobenih formalnih funkcij v kartelu.

Na sodišču v turškem mestu Kayseri se nadaljuje sojenje osmim moškim, med njimi tudi štirim policistom, ki so obtoženi naklepnega umora 19-letnega študenta med lanskimi protivladnimi protesti. Ali Ismail Korkmaz je eden od osmih mrtvih protestnikov, preminil pa je po petih tednih kome zaradi možganske krvavitve, ki so jo povzročili številni udarci z bejzbolskimi kiji in pendreki. Ker so med obtoženimi tudi štirje policisti, ki so bili v času zločina v civilu, so v izogib dodatnim napetostim sojenje iz mesta Eskisehir, kjer se je umor zgodil, prestavili v Kayseri. Če bodo spoznani za krive, nasilnežem grozi od 10 let do dosmrtnega zapora.

Po Londonu strašijo balkanski goži. Kot poroča časopis Independent, so v zadnjih tednih v bogataškem predelu Regent’s Canal večkrat opazili gože, po nekaterih ocenah se jih po okoliških drevesih potika kar 30. Goži lahko zrastejo do dveh metrov, zadavijo in požrejo pa lahko živali v velikosti manjšega psa, kar nekatere lokalne boječneže napeljuje k groznim mislim o gožih, ki kradejo otroke. Izvor gožev v tujem okolju sicer ni pojasnjen, je pa res, da britanski tabloidi pogosto pretiravajo z zgodbami o invazijah tujih vrst, kot so orjaške čebele, ubijalske ose in gigantski pajki.

Kitajska policija po mestu Yuhan v vzhodni provinci Zhejiang lovi domnevne povzročitelje nasilnih protestov, v katerih je bilo ranjenih 10 protestnikov in več kot 30 policistov, zažganih in prevrnjenih pa je bilo tudi več ducatov avtomobilov. Nasilje je izbruhnilo po več kot dveh tednih protestov proti načrtovani postavitvi ogromne zažigalnice odpadkov, ki bi pomenila veliko okoljsko obremenitev in mnogo slabšo kvaliteto življenja. Kitajska policija tako sedaj išče posameznike, ki so prvi napadli več sto policistov na ulicah Yuhana, oblasti pa zagotavljajo, da se projekt ne bo nadaljeval, če ne bo imel podpore med lokalnim prebivalstvom.

Preden po odstopu premierke Alenke Bratušek predsednik Borut Pahor razpiše predčasne volitve, se je odločil posvetovati še s predstavniki parlamentarnih strank. Deset poslancev in poslank namreč lahko v dveh tednih po seznanitvi z odstopom predlaga novega mandatarja, prav tako to lahko stori tudi predsednik republike. Zanekrat sicer ni znakov, da bi se v to spuščala katera od obstoječih parlamentarnih strank, možnosti pa se je odpovedal tudi Pahor. Nekaj različnih mnenj je le o morebitnem skrajševanju rokov za razpis volitev in s tem manipuliranjem z datumom izvedbe, na kar je opozoril tudi Jože Tanko iz Slovenske demokratske stranke, ki je bil na sestanku pri predsedniku prvi in se je zavzel za upoštevanje običajnih rokov.

Agencija Ninamedia in Mladina v okviru projekta Alternative Evrope že več tednov na tedenski osnovi opravljata raziskavo javnega mnenja med volilci v povezavi s prihajajočimi evropskimi volitvami. Na današnji tiskovni konferenci so izvajalci raziskave predstavili nekaj rezultatov, zato smo Grego Repovža, urednika Mladine povprašali kakšen je namen raziskave in kaj lahko iz nje razberemo oziroma si lahko obetamo na bližajočih se volitvah.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Repovža smo vprašali še, kako se glede na longitudinalnost raziskave v rezultatih kažeta zadnja večja politična pretresa, to je pravnomočna obsodba Janeza Janše in razpad vlade Alenke Bratušek.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.