Začenjamo pri majhnih diplomatskih korakih. Predsednik libijskega predstavniškega doma, Ageela Saleh, in predsednik državnega sveta, Abdulrahman Sewehli, sta na pogajanjih v Rimu dosegla prvi diplomatski korak k umiritvi Libije. Po letih politične zamrznitve odnosov in vojaške blokade sta sklenila doseči mirne in pravične rešitve za Libijo, razdeljeno na zahodni in vzhodni del države. Predstavniški dom je zakonodajno telo s središčem v Tobruku, ki v nasprotju z državnim svetom iz Tripolija ne podpira vlade narodne enotnosti. Vlada narodne enotnosti s središčem v Tripoliju je edina vlada, ki jo priznava Varnostni svet Združenih narodov. Državni svet iz Tripolija je njeno svetovalno telo, ustanovljeno pod pogoji Libijskega političnega sporazuma. 

Vzrok zamrznitve odnosov teh rivalskih frakcij je enoletno zavračanje predstavniškega doma, da bi potrdil vlado v Tripoliju, dokler ne bi bile sprejete spremembe Libijskega političnega dogovora. Te pa lahko sprejme le skupina, sestavljena iz predstavniške hiše in državnega sveta.

Vojna besed in izzivanja pa se nadaljuje na Korejskem polotoku. Potem ko sta se dve japonski ladji na vajah v zahodnem Pacifiku pridružili na novo napotenim ameriškim nosilkam, je časopis vladajoče stranke Kim Jong Una objavil, da bo Severna Koreja potopila ameriško nosilko. Prav tako so z nuklearnim napadom zagrozili dolgoletni zaveznici Združenih držav Amerike, Avstraliji. Kitajski predsednik Xi Jinping je v pogovoru ameriškemu predsedniku svetoval zadržanost in umiritev položaja.

Kljub pomirjevalnim besedam pa Kitajska tako kot številne države povečuje višino izdatkov za obrambo. Po podatkih Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave je Kitajska lani vložila 5,4 odstotka več kot prejšnje leto oziroma največ v celotni regiji. Zaradi napetosti na Korejskem polotoku in nerešenih teritorialnih zahtev v južnokitajskem morju pa se oborožujejo tudi druge države Daljnega Vzhoda in Oceanije.

Turčija je izpustila italijanskega novinarja Gabriela del Grandeja. Policija ga je od 9. aprila zadrževala v samici brez obtožnice ali dostopa do odvetnika, zaradi česar je prejšnji teden gladovno stavkal. Aretirali so ga med obmejnim pogovorom s sirskimi begunci kot del raziskave za knjigo o sirski vojni in rojstvu Islamske države. Turška oblast ga je na podlagi intervjujev s Kurdi želela obtožiti propagande in podpore kurdistanske delavske stranke, ki v Turčiji velja za teroristično organizacijo. Takšnih intervjujev bojda niso našli, zakon pa določa, da po 14 dneh pridržanja predstaviš obtožnico ali zapornika izpustiš, zato so Gabriela vrnili v domovino.

In zdaj k volitvam de jour. Po preštetju 97 odstotkov glasovnic sta se v drugi krog francoskih volitev z 23,7 odstotka in 21,53 odstotka uvrstila predsednik stranke Naprej Emmanuel Macron in Marine Le Pen iz Nacionalne fronte. Uvrstitev Le Pen je sprožila proteste antifašistov v Parizov.

Na prvo mesto Macrona se je poleg zagovornikov Evropske unije pozitivno odzval tudi evro. Vrednost evra je namreč sinoči zrasla, prav tako je na borzah poskočila vrednost delnic evropskih bank. Macron za bančnike predstavlja stabilnost, medtem ko je Marine le Pen v kampanji govorila o opustitvi evra. Za Marine Le Pen so glasovale regije ob belgijski meji in sredozemski obali, območja, kjer podpora njeni stranki raste z vsakimi volitvami. Gre predvsem za podeželske volivce v regijah z visoko brezposelnostjo in propadajočo industrijo.  Macrona sta podprla predvsem Pariz in zahod Francije, ki sta pred petimi leti podprla trenutnega predsednika Francoisa Hollanda. Volilna udeležba je ocenjena za en odstotek nižje kot udeležba leta 2012, torej blizu 80 odstotkov.

Na Malti so protestniki pozivali k odstopu malteškega predsednika vlade Josepha Muscata. Njegova vlada je bila vpletena v več korupcijskih škandalov, ki so jih delno razkrili Panama Papers. Najnovejša obtožba korupcije prihaja zaradi domneve, da je lastnica enega od malteških podjetij, navedenih v Panama Papers, žena predsednika vlade. Razloži novinarka Daphne Caruana Galizia, ki je javnosti predstavila večino bremenilnih dokazov za vpletenost Muscata v korupcijske škandale:

izjava 

Več o malteških mutnih poslih v današnjem Offsajdu ob petih.

Slovenija 

Pred nekaj minutami pa se je začela seja programskega odbora Radiotelevizije Slovenija, na kateri naj bi svetniki odločali o novem generalnem direktorju. To odločanje se je nepričakovano spremenilo v potrjevanje, saj je od kandidature odstopil sedanji vršilec dolžnosti Marko Fili. Svetniki RTV bodo tako odločali le o potrditvi nekdanjega poslovnega direktorja Igorja Kanduca. Fili je od kandidature odstopil zaradi kobajagi osebnih razlogov, velja pa se spomniti, da mu na januarskih volitvah ni uspelo zbrati zadostne podpore.

 Off je pripravila Gea.