Ameriška mornarica je prvič uspešno izstrelila brezpilotno letalo iz podmornice. Izstrelitev brezpilotnih letal, ki so dolga 2,5 metra in imajo razpon kril do pet metrov, omogoča ameriškim podmornicam, ki se nahajajo pod vodno gladino, zračno kritje do približno 6 tisoč kilometrov. Podjetja, kot sta Amazon in Google, sicer razvijajo ista brezpilotna letala za dostavo pošiljk, ameriška vojska pa jih pospešeno integrira v svoje vrste.

Naslednja novica ni popolnoma sveža, vendar lepo približa eno izmed taktik antidelavske propagande. Medtem ko se pri nas nakupovalna mrzlica začenja z veselim decembrom, se ultra potrošniška sezona v Združenih državah Amerike odpre na črni petek, ki datira na četrti petek v novembru. Protesti in stavke, ki so jih napovedali slabo plačani delavci v Wal-Martu in v drugih trgovskih ter fast food verigah, so bili sicer izpeljani, pri čemer je bilo aretiranih vsaj 110 ljudi. Še pred samo izvedbo ljudske nepokorščine pa so ekstremistični oblikovalci javnega mnenja zagnali kampanjo, katere namen je bil aktiviste prikazati kot lene konformistične profesionalne demonstrante, ki se rajši kot z iskanjem zaposlitve ukvarjajo z uničevanjem ugleda velikih delodajalcev.

Glavnino propagande je predstavljal video, katerega povezava je zakrožila po Twitterju. Protagonisti so nedoletni protestniki, katerih prva jutranja stvar je izbor transparentov za proteste, ki so na vrsti tisti dan. Kontrapropagando je sicer sprožila obskurna organizacija Worker Center Watch, ki se bori proti organiziranju delavstva in zagovarja en odstotek prebivalstva. Namreč tisti, ki ljudstvu zagotavlja delovna mesta. Na spletni strani organizacije sicer ni mogoče odkriti, kdo stoji v ozadju, je pa tednik The Nation razkril skrivnost. Ta ni nič kaj presenetljiva. V senci so namreč našli nekdanjega lobista za Wal-Mart Josepha Kefauverja.

Kitajska vlada je prepovedala trgovanje z bitcoini vsem bankam v državi. Bitcoinov kot spletne valute namreč niso ustvarile in overile nobene banke ali vlade, tako da niso dosegli pogojev za uradno trgovanje finančnih podjetij v Kitajski. Državljani so omenjeno valuto v državi masovno uporabljali, tako da je oblasti zaskrbela stabilnost nacionalne valute, saj se spletna valuta nepričakovano spreminja. V zadnjih mesecih so na Kitajskem trgovali z več kot dvema milijonoma bitcoinov, katerih posamezna vrednost je že presegla tisoč ameriških dolarjev. Kitajska ljudska banka trdi, da lahko državljani medosebno še zmeraj trgujejo z omenjeno valuto, hkrati pa dodajajo, da načrtujejo formaliziranje ureditev izmenjav, ki so obravnavane v digitalni gotovini.

Potem ko je Varnostni svet Združenih narodov včeraj potrdil vojaško posredovanje v Srednjeafriški republiki, je francoska vlada v državo poslala prvih 250 vojakov. Ti naj bi skupaj z 2500 pripadniki sil Afriške unije skrbeli za varnost prebivalcev v prestolnici Bangui. Resolucija je bila sprejeta po tistem, ko je v zadnjem tednu v državi prišlo do nasilja, ki ga se opisuje kot boj med dvema uporniškima skupinama, in sicer muslimansko Seleko, ki podpira predsednika Michel Djotoda, ter krščansko milico Anti-Balaka. Poznavalci razmer v državi sicer opozarjajo, da so v bojih, ki se trenutno odvijajo, vključene številne različne skupine, ki povečini niso centralizirane, posledično zaenkrat ni organiziranih napadov, ki bi lahko potrjevali oceno francoske vlade o Srednjeafriški republiki na robu genocida. Najnovejše nasilje v državi je posledica državnega udara, s katerim je koalicija Seleka novembra leta 2012 strmoglavila predsednika Francoisa Bozizo.

Ulice kolumbijskega glavnega mesta Bogote so prizorišče manifestacij na tisoče lokalnih kmetov. Protesti so posledica bilateralnega prostotrgovinskega sporazuma, ki so ga lansko leto podpisale Kolumbija in Združene države Amerike. Zaradi poceni izdelkov in pridelkov, ki so od podpisa sporazuma preplavili kolumbijski trg, je resno ogrožen dohodek velikega števila kmetov. Odstotek uvoženega riža, ki predstavlja enega izmed glavnih virov dohodkov za kolumbijske kmete, je v zadnjih 9 mesecih narasel na 85 odstotkov, od katerih jih 80 prihaja iz Združenih držav Amerike.

Papež Frančišek okrog sebe zbira strokovnjake, ki mu bodo svetovali, kako preprečiti spolno zlorabo otrok s strani duhovščine. Odločitev je padla dan za tem, ko je Vatikan zavrnil zahteve Združenih narodov za posredovanje informacij glede spolnih zlorab otrok. Vatikan se zagovarja, da ne more prevzeti odgovornosti za dejanja posameznih duhovnikov v tujih državah, češ da naj bi ti odgovarjali lokalnim zakonodajam. Zlorabe, kot tudi njihova prikrivanja s strani cerkve, se namreč dogajajo že dalj časa, papež pa dodaja, da sami raziskujejo na tisoče primerov spolne zlorabe, vendar je še zmeraj nejasno, koliko primerov je bilo razrešenih in kakšne ukrepe so odredili zoper kršitelje.

V mariborski Pekarni v Dvorani Gustav se danes odvija plenarno zasedanje vstajniških skupin centralne Evrope, na katerem bodo udeleženci izmenjali izkušnje in ideje. Več o dogajanju nam pove Aljoša Peternel iz Iniciative mestni zbor:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Več o današnji plenarni skupščini v Gustavu pa v Kultivatorju ob petih, ki se danes pripravlja v sodelovanju z Radijem Marš in prihaja na valove 89.3 direktno iz Maribora.

Na tretji mariborski vstaji, ki je odnesla skorumpiranega župana Kanglerja, je bilo pridržanih sto dvajset vstajnikov. Osemindvajseterico so cel mesec zadržali v preventivnem priporu. Policija in sodstvo sta tako rekoč ugrabila naše soborce z namenom, da nas prestrašita in odvrneta od sodelovanja na vstajah. Meseca septembra nas je nato šokirala novica, da je sodišče v Mariboru sedem vstajnikov obsodilo na sedem mesecev zapora. Na osnovi obtožnice, da so bili del skupine, ki je preprečevala dejanje uradni osebi. Šokantna sodba ni nič drugega kot kriminalizacija vstaj in vstajnikov.« S temi besedami se začenja poziv na jutrišnjo razpravo o problematiki priprtih mariborskih vstajnikov in benefit dogodek, ki se bo pričel ob pol sedmih v Socialnem centru Rog. Več nam pove Žiga iz Socialnega centra:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Španija je ena od tistih držav, ki poskušajo v zadnjem času s pravnimi sredstvi otežiti javna zbiranja in proteste. Predlog zakona med drugim zvišuje razne globe za organizatorje demonstracij in potencialne kršitelje zakonov. Šli pa so celo tako daleč, da nameravajo prepovedati fotografiranje in snemanje policistov pri njihovih represivnih dejavnostih. Diskusija v Socialnem centru Rog je fokusirana ravno na poskuse kriminalizacije protestov. Nadaljuje Žiga:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V sredo je po visokošolskih ustanovah, ki spadajo pod okrilje Univerze v Ljubljani potekal posvetovalni referendum, na katerem so študentje glasovali ali so za spremembe statuta Študentke organizacije Univerze v Ljubljani. Po neuradnih podatkih je za spremembe glasovalo okoli 5300 volilnih upravičencev, kar sicer ni dovolj za veljavnost referenduma. Da bi uspel, bi moralo na volišča priti okoli 10.000 študentov, oziroma 20 odstotkov vpisanih na ljubljanske fakultete. Za odziv na rezultat smo prosili Miho Kosija iz Študentske Iskre, ki je referendum tudi predlagala:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off so pripravili Gregor in vajenca Žiga in Anuša