Po odločitvi britanskih volivcev, da izstopijo iz Evropske unije, se med evropskimi državami začenja boj za posle, ki se bodo morali zavoljo poslovanja v Evropski uniji preseliti iz Londona na celino. Francija želi londonsko finančno industrijo privabiti v Pariz, ki je že eno večjih finančnih središč v evroobmočju. V ta namen so potrdili prej naznanjeno namero po znižanju davka na dobiček s trenutnih 33 na 28 odstotkov, poleg tega pa napovedujejo tudi nove davčne ugodnosti za tuje državljane. O davčnih ugodnostih za finančno industrijo razmišlja tudi Španija, Luksemburg pa je napovedal promocijsko ofenzivo, s katero želi privabiti londonske finančnike. Da bi podjetja kljub vsemu ostala v Londonu, pa je britanski finančni minister George Osborne napovedal znižanje davka na dobiček s sedanjih 20 na manj kot 15 odstotkov.

Manj odločne pa so evropske države pri spopadanju s problemom nelegalne trgovine s slonovino. Koalicija za zaščito afriških slonov, v katero je vključenih 29 afriških držav, je izrazila razočaranje nad mankom evropske podpore glede prepovedi tega trgovanja. Evropska komisija je v petek izdala predlog mnenja, ki ga bo zagovarjala na septembrski svetovni konferenci glede trgovine z ogroženimi vrstami, na kateri se bo odločalo o podaljšanju prepovedi svetovne trgovine s slonovino. V predlogu Evropska komisija nasprotuje popolni prepovedi trgovine in se zavzema le za njeno omejitev. Organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito afriških slonov, poudarjajo, da v primeru obstoja legalnega trga ni mogoče preprečiti, da bi nelegalno pridobljena slonovina našla pot na te legalne trge. Evropske države, sploh tiste s kolonialno zgodovino v Afriki, so pomembne tranzitne države v nelegalni trgovini s slonovino. V podsaharski Afriki je vsako leto ubitih okoli trideset tisoč slonov, njihova populacija pa se je v zadnjih tridesetih letih zmanjšala za šestdeset odstotkov.

Nigerijski naftni delavci danes začenjajo s stavko. Iz Sindikata naftnih delavcev PENGASSAN sporočajo, da bodo v stavki sodelovali delavci v vseh podsektorjih naftne industrije. Kot glavni razlog za stavko navajajo neizplačevanje obveznosti države v javno-zasebnih partnerstvih s tujimi naftnimi podjetji. Posledično naj ta podjetja ne bi mogla razvijati dogovorjenih projektov in izplačevati plač delavcem, nekatera pa rešitev vidijo v odpuščanjih. Poleg tega sindikat opozarja še na slabo stanje državnih rafinerij, ki je razlog za uvoz velikega deleža rafiniranega goriva. Nigerija je največja izvoznica nafte v Afriki in šesta največja na svetu.

Z omejeno dostopnostjo nafte se spopada tudi Belorusija. Rusija je namreč v zadnjem tednu zmanjšala izvoz surove nafte v Belorusijo za štirideset odstotkov. Država vso nafto uvozi iz svoje vzhodne sosede, rafinirani ogljikovodiki, ki jih nato izvaža v tujino, pa predstavljajo petino vsega izvoza. Po besedah ruske strani je zmanjšanje dobave nafte posledica trgovskega spora, prihaja pa v času, ko skuša Belorusija ojačati vezi z Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike.

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bodo Združene države Amerike ob koncu njegovega mandata v začetku leta 2017 v Afganistanu ohranile 8.400 vojakov. To je v nasprotju z njegovimi prejšnjimi načrti, ki so predvidevali ohranitev 5.500 enot. Pred slabim mesecem so ameriške sile v Afganistanu dobile tudi dodatna pooblastila. Do tedaj so lahko v duhu prenosa operacij na afganistansko vojsko vojaško posredovale le v primeru, da so bile napadene, ali v primeru pomoči afganistanskim specialnim enotam. Od takrat naprej pa lahko v bojih pomagajo tudi običajnim afganistanskim enotam, o posredovanju pa odloča ameriški poveljnik in ne afganistanska vojska.

Slovenija

Predsednik Evropske centralne banke, krajše ECB, Mario Draghi je na Evropsko komisijo in slovensko državno tožilstvo naslovil uradni protest zaradi včerajšnjih hišnih preiskav Nacionalnega preiskovalnega urada glede sanacije bank leta 2013. Preiskave so na podlagi suma zlorabe uradnega položaja potekale v Banki Slovenije, Novi ljubljanski banki in revizijski hiši Deloitte. Policisti naj bi zasegli tudi nekatere informacije ECB, ki v okviru Evropske unije uživa imuniteto. Draghi je Sloveniji zato zagrozil tudi s pravnimi ukrepi. Iz policijske uprave pa odgovarjajo, da imuniteta velja le v sodnih, ne pa tudi predkazenskih postopkih in da se imuniteta nanaša le na primere dejanj, storjenih pri opravljanju uradnih dolžnosti v okviru Evropske unije. V konkretnem primeru pa so osumljenci nastopali kot predstavniki slovenskih institucij.

Predstavniki delavcev Luke Koper se bodo danes sestali s premierjem Mirom Cerarjem. Ta sicer ni bil pripravljen sprejeti zahteve delavcev, da pride v Koper, jih pa bo sprejel v Ljubljani. Predstavnik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mladen Jovičić predstavi namen sestanka:

Izjava

Cerar pa kljub dokumentom, ki so pricurljali v javnost v zadnjih dneh in dokazujejo, da Ministrstvo za infrastrukturo namerava razbiti koprsko pristanišče med več koncesionarjev, vztraja, da vlada nima načrtov za privatizacijo. Po njegovem mnenju “delavci še vedno nimajo pravih informacij” in “so tarča manipulacij in laži”. Za danes ob 18-ih je pred vlado napovedan tudi protestni shod v podporo delavcem Luke Koper. O ciljih shoda spregovori Jovičić:

Izjava