Izraelska vlada nadaljuje z naznanitvami novih prebivališč na zasedenih palestinskih ozemljih. Tokrat je naznanila gradnjo 3000 novih prebivališč na zasedenem Zahodnem bregu. Benjamin Netanyahu je v zadnjem tednu skupno napovedal že 6000 novih izraelskih prebivališč, vendar se je zaradi odločbe Vrhovnega sodišča iz leta 2014, ki prepoveduje gradnjo na zasebnih palestinskih zemljiščih, osredotočil na javna zasedena palestinska območja. Gre za največjo napovedano širitev izraelskih prebivališč na zasedenih palestinskih ozemljih po letu 2013.

Ameriški vladni inšpektorat za nadzor obnove Afganistana, znan pod kratico SIGAR, je objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da se je območje pod nadzorom afganistanske vlade v zadnjem letu zmanjšalo za 15 odstotkov. Vlada tako nadzoruje nekaj manj kot 60 odstotkov afganistanskih okrožij, uporniki 10 odstotkov, preostala okrožja pa so deljena. Sprememba je posledica več sicer v končni fazi neuspešnih talibskih ofenziv na večja mesta v zadnjem letu, ki so rezultirala v umiku vladnih sil iz podeželskih predelov v bolj utrjena mesta. Poročilo še ugotavlja, da se je število prebivalcev na ozemlju, ki ga nadzorujejo talibi, v nasprotju z obsegom ozemlja zmanjšalo, ter da se proizvodnja drog, predvsem opija, povečuje.

Skoraj dva tisoč prebivalcev mesta Flint je na okrožno sodišče v Michiganu vložilo tožbo proti Agenciji za varovanje okolja z zahtevkom za približno 700 milijonov dolarjev odškodnine. Vlado obtožujejo malomarnega ravnanja in zanemarjanja dolžnosti do  lokalnih prebivalcev, ker jih niso posvarili na nevarnosti ob zamenjavi vodnega vira brez namestitve ustreznih filtrov. Prav tako naj ne bi nadzorovali reševanja krize s strani državnih in lokalnih oblasti. Leta 2014 je državni krizni upravitelj bankrotiranega mesta odobril zamenjavo vodnega vira, uporaba bolj korozivne vode pa je zaradi razjedanja vodnih cevi povzročila povečano vsebnost svinca v krvi pri večini prebivalcev Flinta.

Romunska vlada je v okviru sprejemanja proračuna za leto 2017 sprejela tudi nujni odlok, s katerim dekriminalizira korupcijo in zlorabo položaja, če je nastala škoda manjša od približno 45 tisoč evrov. Nujni odlok bo prešel v veljavo čez deset dni brez potrditve parlamenta, nasprotuje mu tudi predsednik Klaus Iohhanis. Proti odloku že od decembra potekajo protesti v Bukarešti, ki so se po sprejetju razširili na več romunskih mest. Vlada kot razlog navaja prenapolnjenost zaporov, protestniki pa se bojijo, da bi bili pravnomočno obsojeni politiki oproščeni in bi se tako vrnili v politiko.

Nemška vlada je predlagala spremembo zakona, ki dovoljuje uporabo elektronskih gleženjskih zapestnic tudi za osumljence načrtovanja terorističnih napadov. Uporaba je po novem predlogu dovoljena tudi v primeru, ko osumljeni v preteklosti še ni bil spoznan za krivega terorističnih dejanj. Zahtevo za namestitev elektronske gleženjske zapestnice lahko vloži Zvezni kriminalistični policijski urad BKA, katerega delovanje določa nov predlog. Vlada se je zavezala predložiti vrsto ukrepov za izboljšanje varnostnega sistema po kritikah ob lanskoletnih napadih.

O pripadnikih domnevnih terorističnih združb je odločalo tudi Sodišče Evropske unije. V primeru maroškega državljana Mostafe Lounanija je razsodilo, da imajo države članice pravico zavrniti prošnjo za azil s strani posameznika, ki je povezan s skupinami iz seznama terorističnih združb, ki ga vodijo Združeni narodi. Razsodba pojasnjuje, da je prošnja za azil lahko zavrnjena tudi v primeru posameznikov, ki niso bili neposredno vpleteni v izpeljavo napadov, so pa nudili podporo domnevno terorističnim združbam v obliki novačenja in pomoči. Lounaniju je prošnjo za azil že zavrnilo sodišče v Luksemburgu, ker je prebil šest let zaporne kazni zaradi ponarejanja dokumentov v prid skupini, ki jo Združeni narodi uvrščajo med teroristične.

Članice Evropske unije so podprle predlog Evropske komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih notranjih mejah schengenskega območja. Podaljšanje nadzora velja tudi za slovensko-avstrijsko mejo. Ukrepu so poleg Slovenije nasprotovale tudi Slovaška, Grčija, Madžarska in Poljska. Prihodnji teden bo na zasedanju ministrov Evropske unije predlog brez razprave dokončno potrjen. Ukrepi bodo po novem veljali do dvanajstega maja. 

Odbor državnega zbora za zdravstvo je podprl vladni predlog tobačnega zakona. Predlagano je bilo tudi dopolnilo s strani SD, v katerem so predlagali umik določb o enotni embalaži iz zakona. Na ta način naj bi se izognili potencialnim tožbam svetovnih multinacionalk, a dopolnilo ni zbralo zadostne podpore. Zakon ureja oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov, na katera bodo dodana slikovno-besedilna zdravstvena opozorila. Poleg tega uvaja prepoved prodaje tobačnih izdelkov z značilno aromo in izdelkov, ki vsebujejo dodatke. Predpisuje tudi natančnejše informiranje o sestavinah v tobačnih izdelkih ter  strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine z le-temi. Prepoveduje tudi prodajo tobaka in tobačnih izdelkov prek interneta.

Danes ob devetnajstih bo na Fakulteti za družbene vede diskusija o prekariatu, kjer bosta svoja stališča predstavila gostujoči sogovornik Guy Standing in Andrej Kurnik. Razloge za sklic diskusije in glavne teme predstavi Črt Poglajen, organizator dogodka:

Izjava

Jutri ob 18-ih lahko na valovih Radia Študent prisluhnete tudi intervjuju z Guyem Standingom.

Off sta pripravili vajenka Rina in Neja.