Ciper in Grčija sta odobrila začetek gradnje podzemne električne napeljave, katere okoli 1,500 km dolg kabel bo potekal od Izraela preko Krete in Cipra do Grčije. Dogovor mora potrditi še Izrael, kar je po pričakovanjih vodje projekta mogoče pričakovati naslednji mesec. Napeljava je del projekta Evropske komisije, EuroAsia Interconnector oziroma Evroazijskega povezovalnega daljnovoda. Z njim skuša komisija izboljšati notranji trg z električno energijo, Ciper pa je edina država Evropske unije, ki nima niti električnih niti plinskih povezav z ostalimi članicami. Aprila so Italija, Ciper, Grčija in Izrael dosegli dogovor o gradnji plinovoda, skozi katerega naj bi se pretakale plinske rezerve iz vzhodnega Sredozemlja.

Od infrastrukturnih vzpodbud Evropske unije k vojaškim. Romunija je naznanila sodelovanje v novoustanovljenem skladu Evropske unije za permanentno strukturirano kooperacijo ali krajše PESCO. Sklad je namenjen vojaškemu povezovanju med državami članicami oziroma, citiramo, “sistematičnim korakom k bolj koherentni varnostni in obrambni politiki brez razdeljevanja unije”. Na katerih projektih bo romunska vlada sodelovala, ni znano, je pa predsednik Klaus Iohanis že pred časom pozdravil sklad, češ da ne predstavlja alternative Natu, hkrati pa da predstavlja možnost ponovnega zagona romunske vojaške industrije. Romunija je letos dvignila postavko proračuna za obrambo za 2 odstotka BDP.

Moldavsko ustavno sodišče je razsodilo, da je legitimno suspendirati trenutnega predsednika in nekdanjega vodjo socialistične stranke Igorja Dodona, saj naj ne bi izvrševal z ustavo določenih dolžnosti. Razsodba se nanaša na neimenovanje obrambnega ministra, ki ga predsednik ni potrdil in tako pustil ministrsko mesto prazno od decembra lanskega leta. Predsednik tako že deset mesecev onemogoča imenovanje kandidata Demokratske stranke. Pred razsodbo ustavnega sodišča je trenutni premier Pavel Filip, takisto iz vrst Demokratske stranke, suspenz predsednika predlagal že parlamentu. V koliko bi do tega prišlo, bi mesto predsednika zavzel predsednik parlamenta ali sam Filip. Spomnimo, da je na prvih neposrednih predsedniških volitvah zmagal Dodon, ki se je v kampanji zavzemal za bolj pragmatične odnose z Rusijo. Predsednik v Romuniji sicer nima širokega razpona pristojnosti, lahko pa predlaga ali zavrne zakone.

Približno 6 tisoč ljudi se je zbralo na ulicah ukrajinske prestolnice Kijev in zahtevalo odločnejši boj proti korupciji. Protestniki so zahtevali ustanovitev posebnega protikorupcijskega sodišča, odvzem imunitete poslancem in reformo volilnega zakona, s katero bi omejili vpliv oligarhov na politični sistem. Protestnike je nagovoril tudi Mihail Sakašvili, nekdanji predsednik Gruzije in nekdanji guverner ukrajinske regije Odesa. Sakašvilija je v ukrajinsko politiko povabil ukrajinski predsednik Petro Porošenko, kasneje pa sta se sprla. Porošenko je Sakašviliju očital povzpetništvo, Sakašvili pa predsedniku ščitenje koruptivnih praks. Posledično je Porošenko Sakašvilija sprva razrešil s funkcije guvernerja Odese, kasneje pa mu odvzel državljanstvo in ga izgnal iz države, kamor pa se je ta s podporo protikorupcijskih protestnikov vrnil.

Uradnica kenijske volilne komisije Roselyn Akombe je odstopila. Kot razlog je navedla, da je komisija pod obleganjem ter da se predsedniške volitve naslednji teden ne bodo odvile brez nepravilnosti. Spomnimo, da bodo volitve naslednji teden ponovitev volitev avgusta, na katerih je sicer s 54 odstotki glasov zmagal dosedanji predsednik Uhuru Kenjatta. Na volitve so leteli številni očitki o nepravilnostih, čemur je pritrdilo tudi vrhovno sodišče in razpisalo ponovitev. Kenijska volilna komisija je ob tem zavračala očitke opozicije, da je prišlo do elektronskega vdora v sistem in tako tudi do nepravilnosti. Zaradi domnevnih nepravilnosti je opozicija pozivala k protestom, ki so terjali tudi nekaj smrtnih žrtev, a je opozicijski vodja Raila Odinga včeraj preklical poziv k protestom. Kenijska vlada je prav tako umaknila prepoved demonstracij v poslovnih četrtih treh večjih mest.

Na evropski dan boja proti trgovini z ljudmi je Delavska svetovalnica nekatere javne ustanove pozvala k udejanjanju socialne klavzule v javnem naročanju. V zakonu o javnem naročanju je namreč najti tudi člen, ki vsebuje določilo, da pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen s kršitvijo zakonodaje s strani izvajalca pogodbe. Nekatere javne ustanove pa kljub temu izbirajo z vidika socialnih pravic delavca sporne podizvajalce. Več pove Goran Lukič z Delavske svetovalnice:

Izjava

Domovi za ostarele in posebni socialnovarstveni zavodi bodo zaradi prenizkih cen zdravstvenih storitev tožili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pojasni Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Izjava

Kakšno pa je stanje v domovih za ostarele?

Izjava