Predsednik Republike Južne Afrike Jacob Zuma je zaradi pritiskov lastne stranke, Afriški narodni kongres, odstopil. Na izbiro so mu dali ali odstop ali glasovanje o nezaupnici. Zuma je bil predsednik Južne Afrike od leta 2009, bremenijo pa ga številne obtožbe o korupciji. Zuma je odstopil dan po policijski preiskavi na domu vplivne družine Gupta, ki je bila vpletena v korupcijske posle z Zumo. Za začasnega predsednika so v parlamentu izvolili dosedanjega podpredsednika države Cyrila Ramaphoso.

Kot premier in vodja koalicije je v Etiopiji odstopil tudi Hailemariam Desalegn. Navedel je, da bo to prispevalo k uveljavitvi reform, ki bodo vodile h trajnemu miru in demokraciji. Etiopijo že dlje časa pretresajo protivladni protesti proti korupciji in kratenju človekovih pravic, ki jih je sprožil vladni načrt za odvzem dela ozemlja regiji Oromija, kjer živi ljudstvo Oromo. Vlada je v zadnjih tednih iz zaporov izpustila več tisoč političnih zapornikov, državni tožilci pa so ustavili sodne postopke proti njim.

Egiptovska policija je zaradi domnevnih povezav z Muslimansko bratovščino pridržala Abdela Moneima Aboula Fotouha, vladnega kritika in predsednika neparlamentarne sredinske Stranke močnega Egipta. Obtožujejo ga komuniciranja z Muslimansko bratovščino in načrtovanja zrušenja vlade. Policija je na zahtevo državnega tožilca pridržala tudi šest drugih članov te stranke. Fotouh je bil eden uspešnejših kandidatov na predsedniških volitvah leta 2012, dobil je dobrih 17 odstotkov glasov, kandidiral pa je kot neodvisni kandidat. Namestnika predsednika Stranke močnega Egipta Mohameda al-Qassasa je policija aretirala prejšnji teden in je še vedno pridržan zaradi preiskave. Foutuh je bil dolgoletni član Muslimanske bratovščine, dokler je ni leta 2011 zapustil. Predsedniške volitve v Egiptu bodo konec marca. Edini registrirani protikandidat trenutnemu predsedniku Abdelu el-Sisiju je Moussa Mostafa Moussa iz stranke Ghad. Moussa se je za kandidaturo odločil v zadnjem trenutku, pred tem pa je njegova stranka pomagala zbirati podpise za kandidaturo el-Sisija.

Po tridnevni donatorski konferenci za Irak v Kuvajtu se je več državnih in nedržavnih akterjev ter zasebnih vlagateljev zavezalo pomagati pri obnovitvi Iraka z dobrimi 24 milijardami evrov posojil in investicij. Cilj konference je bil zbrati sredstva za obnovo domov, šol, bolnišnic, infrastrukture in za obuditev iraške ekonomije po boju z Islamsko državo. Največje posojilo je ponudila Turčija - dobre štiri milijarde evrov. Iraški zunanji minister pa je izjavil, da bi Irak potreboval vsaj 71 milijard evrov.

Madžarska vlada je v parlamentarno proceduro vložila paket zakonov, ki bi omogočili prepoved nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z migranti. Organizacije, ki podpirajo priseljevanje tujcev iz drugih varnih držav z namenom, da se jim zagotovi mednarodno zaščito, bi za delovanje morale pridobiti dovoljenje notranjega ministra. Ta bi lahko izdajo dovoljenja tudi zavrnil, če bi menil, da gre za grožnjo nacionalni varnosti. Novi zakon bi uvedel tudi 25-odstotni davek na tuje donacije nevladnim organizacijam, ki pomagajo migrantom. Aktivistom, ki podpirajo priseljevanje oziroma delujejo proti madžarski nacionalni varnosti, bi izdali prepovedi približevanja zunanji schengenski meji na Madžarskem. Tujce, ki podpirajo priseljevanje, pa bi vlada lahko izgnala iz države.

Ministrica za obrambo Andreja Katič se mudi na srečanju obrambnih ministrov držav pakta NATO v Bruslju. Napovedala je, da bo Slovenija orožarske posle sklepala še hitreje, kot pričakuje NATO. Do leta 2024 naj bi države vsaj petino obrambnih izdatkov namenjale za nakup opreme, Slovenija pa naj bi to dosegla tri leta pred rokom. A po drugi strani, po napovedih ministrice, Slovenija do leta 2024 ne bo dosegla obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda, kot zahteva NATO.