Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je na konferenci v Bruslju govoril o možnih oblikah britanskega izhoda iz Evropske unije. Tusk je zavrnil možnost tako imenovanega mehkega brexita, po katerem bi Velika Britanija izstopila iz unije, uvedla svoja pravila glede migrantske politike in gibanja delovne sile, hkrati pa ostala del skupnega evropskega trga blaga in kapitala. “Po mojem je edina alternativa trdemu brexitu nikakršen brexit,” je povedal Tusk. Povedal je tudi, da bodo pogajanja najverjetneje trajala bistveno dlje kot dve leti, kolikor je določeno v famoznem 50. členu Lizbonske pogodbe. V zadnjih tednih postaja vedno bolj jasno, da bodo pogoji za Veliko Britanijo precej trši, kot so to obljubljali zagovorniki izstopa pred referendumom.

Negotovost glede prihodnjega odnosa Velike britanije z Evropsko unijo pa britanski premierki Theresi May povzroča težave tudi na domačem političnem prizorišču. Prva ministrica škotske vlade Nicola Sturgeon je napovedala sprejetje zakonodaje, ki bi definirala način izvedbe drugega referenduma o odceptvi Škotske. Na prvem referendumu, ki je potekal pred dvema letoma, so Škoti z deset odstotno večino zavrnili odcepitev od Velike Britanije. Nicola Sturgeon je na konferenci svoje Škotske nacionalne stranke predstavila dvotirno strategijo za pogajanja z Londonom glede brexita. Zahtevala bo prenos dodatnih pristojosti iz Londona v Edinburgh, med drugim možnost oblikovanja svoje migrantske politike. V nasprotnem primeru bo Škotska poskušala ostati članica Evropske unije kot samostojna država.

V Franciji pa se razvnema kampanja za predsedniške volitve, ki bodo potekale naslednje leto. Včeraj je potekalo prvo soočenje desnosredinske stranke Republikanci. Glede na zgodovinsko visoko nepriljubljenost socialističnega predsednika Hollanda bo zmagovalec strankarskeih volitev Republikancev favorit za naslednjega francoskega predsednika. Med kandidati je tudi Hollandov predhodnik Nicolas Sarkozy, ki poskuša svoje strankarske rivale prehiteti po desnem političnem pasu. Med drugim se je zavzel za preventivno aretacijo osumljenih teroristov in za zaostreno migracijsko politiko. Ta strategija, ki cilja na tudi na volilce Nacionalne fronte, pa Sarkozyju ne prinaša zelo velikega uspeha. Favorit za zmago je namreč bivši premier Alain Juppé, ki je svojo kandidaturo zasnoval na bolj zmerni in pozitivni politiki.

Antonio Guterres je bil tudi uradno izvoljen za naslednjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov. Guterres je bil v devetdestih letih predsednik portugalske vlade, zadnjih deset let pa je bil v OZN-u visoki komisar za begunce. Guterres, ki je prejel enoglasno podporo, bo službo nastopil z začetkom prihodnjega leta, ko se izteče mandat dozdajšnjemu sekretarju Ban Ki-moonu.  

Kitajski predsednik Xi Jinping se mudi v Bangladešu, kjer podpisuje za 24 milijard dolarjev pogodb. Ta znesek predstavlja desetino bangladeškega bruto domačega proizvoda. Pogodbe obsegajo izgradnjo elektrarn, cestne in komunikacijske infrastrukture ter pristanišča na jugu države. Kitajska lobira za izgradnjo pristanišč tudi v Mjanmaru in Pakistanu ter njune kopenske povezave z jugom ter zahodom Kitajske, s čimer bi se osvobodila odvisnosti od transporta skozi maleško ožino.

Selimo se na Balkan. Sezona volitev se to nedeljo nadaljuje v Črni gori. Predvolilno dogajanje je poživil intervju premierja Mila Đukanovića za agencijo Reuters. V njem je Đukanovič obtožil Rusijo, da financira črnogorsko opozicijo, s čimer naj bi Kremelj poskušal preprečiti priključitev Črne gore zvezi NATO in Evropski uniji. Po njegovem mnenju prosrbske stranke nastopajo kot agenti ruskih interesov na Balkanu. Rusija in opozicija obtožbe zanikajo, čeprav je res, da je Rusija priključitev Natu označila za neodgovorno dejanje. Opozicija je Đukanoviča tudi obtožila, da straši volilce, da bi ostal na oblasti.

V koalicijsko usklajevanje vstopa novela Zakona o tujcih. Spremembe zakona določajo, da bo Državni zbor v primeru spremenjenih razmer na področju migracij lahko sprejel poseben režim ravnanja policije z migranti. Policija bo tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, zavrnila prihod v našo državo. Če se nahaja na obomčju, kjer se izvaja ta ukrep, ga bo policija lahko pospremila do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil. To bo policija lahko naredila, tudi če bo tujec izrazil željo, da v Sloveniji zaprosi za mednarodno zaščito, ki mu jo zagotavlja Ženevska konvencija o beguncih. Ta ukrep se ne bo smel uporabiti zgolj za osebe, ki potrebujejo zdravniško oskrbo in za otroke, mlajše od 14 let, brez spremstva staršev.

Novela notranjemu ministrstvu tudi nalaga, da spremlja razmere na meji. Če oceni, da je zaradi spremenjenih razmer ugotovilo, da bi bila lahko ogrožena varnostna situacija v državi, bo vladi predlagalo uveljavitev posebnih ukrepov na obmejnih območjih. Te mora nato potrditi Državni zbor, in sicer z dvotretjinsko večino. Ukrepi veljajo šest mesecev, a jih lahko Državni zbor podaljša za nadaljnega pol leta. O uveljavitvi ukrepov mora vlada obvestiti tudi visokega komisarja Združenih narodov za begunce, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in Evropsko komisijo.