Avstrijski parlament je sprejel novo azilno zakonodajo. Ta omogoča vladi, da v primeru znatnega povišanja števila beguncev ali grožnje nacionalni varnosti uvede izredne razmere. V tem primeru bi lahko mejo zaprli za vse migrante, tiste, ki bi jo uspeli prečkati, pa bi vračali v države, iz katerih so prišli, torej najverjetneje na Madžarsko, v Italijo in Slovenijo. Nov zakon omejuje tudi možnost združitve migrantov z družino, saj omogoča združitev šele po treh letih.

Francija in Nemčija sta po poročanju portala Politico predstavili predlog mehanizma, s katerim bi omejili izkoriščanje brezvizumskih režimov z državami izven Evropske unije. Mehanizem bi državam omogočal hitro zamrznitev brezvizumskega režima v primeru, da bi to izkoristilo preveliko število ljudi. Za brezvizumski režim se trenutno pogajata Turčija, ki njegovo uvedbo zahteva v okviru dogovora za zaustavitev migrantskega toka, in Gruzija.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu se mudi na obisku na Kitajskem. S kitajskim kolegom Yi Wangom sta se dogovorila za povečano sodelovanje na področju boja proti terorizmu in omejevanja nelegalne migracije. Poglabljanje tovrstnega sodelovanja lahko skrbi predvsem pripadnike kitajske etnične manjšine Ujgurov, ki se na Kitajskem soočajo s poostrenim nadzorom represivnih aparatov in diskriminatornimi praksami. V Turčiji živi močna ujgurska disidentska skupnost, saj si Ujguri s turki delijo soroden jezik in kulturo.

Kitajska je sprejela nov zakon, ki ureja delovanje tujih nevladnih organizacij. Te se bodo morale registrirati pri Ministrstvu za javno varnost, ki bo lahko kadarkoli pregledalo vse aspekte delovanja organizacije. Prav tako si bodo za delovanje v državi morale najti kitajsko partnersko organizacijo. Ukrepi bodo predvidoma najhuje prizadeli organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, v katerih Kitajska vidi potencialno grožnjo svoji politični ureditvi.

Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je objavil statistiko nasilja v Burundiju. Ugotavlja, da je bilo v aprilu ubitih 31 ljudi, kar predstavlja več kot trikratno povišanje v primerjavi s prejšnjim mesecem. Opozarja tudi na naraščajoče število atentatov - v zadnjem takšnem napadu je bil v ponedeljek ubit višji svetovalec podpredsednika. Združeni narodi sicer že več mesecev opozarjajo, da se Burundi pogreza v spiralo nasilja med privrženci in nasprotniki predsednika Piera Nkurunzize.

Nazaj v Evropo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zavrnil pobudo grškega premierja Alexisa Ciprasa za sklic izrednega vrha Evropske unije glede nadaljnje pomoči Grčiji. Grčija bo poleti potrebovala nov paket pomoči, saj trenuten proračunski program predvideva dosego nedosegljivih proračunskih ciljev. Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad zahtevata uvedbo nadaljnjih varčevalnih ukrepov, ki bi bili sproženi v primeru, da proračunski cilji ne bodo izpolnjeni.

Ostajamo pri finančnih temah. Japonska centralna banka se proti pričakovanjem ni odločila za zaostritev monetarnih ukrepov, po domače znanih tudi kot tiskanje denarja. Vrednosti delnic širom Azije so zaradi odločitve padle. Tudi brez zaostrovanja monetarnih ukrepov pa Japonska centralna banka nadaljuje s politiko negativnih obrestnih mer in odkupovanja premoženja finančnih institucij, znanega kot kvantitativno sproščanje. S takšnimi ukrepi Japonska centralna banka od leta 2010 želi spodbuditi stagnirajoče gospodarstvo, a zaenkrat brez uspeha. Primarna omejitev monetarne politike je, da se novo ustvarjeni denar večinoma prelije na borzo in v finančne instrumente, ne pa v realno gospodarstvo.

Mednarodni denarni sklad je objavil letno poročilo o gospodarstvu Bližnjega vzhoda in Srednje Azije. Ugotavlja, da so države s tega območja v zadnjem letu zaradi padca cen nafte izgubile 360 milijard dolarjev, v prihodnjem letu pa je pričakovani izpad dohodkov v višini 140 milijard. Zmanjšani dohodki so najbolj prizadeli proračune zalivskih držav in Alžirije.

Slovenija

Poslanska skupina Nove Slovenije je v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o javnem naročanju, ki je sicer v veljavo stopil 1. aprila. S predlogom želijo bolj zaščititi podizvajalce. Namen novele in predlagane ukrepe opiše strankin predstavnik za odnose z javnostmi Aleš Trtnik:

Izjava