6. 3. 2015 – 15.00

OFF trdnjave Evropa

Audio file

V napadu z noži na železniški postaji v južnokitajskem mestu Guanghzhou je bilo ranjenih devet ljudi, napadalca pa je ubila policija. Sume na politično motiviranost napadalca poleg več podobnih napadov ujgurskih separatistov v zadnjih mesecih podpihuje tudi dejstvo, da je ravno včeraj začel zasedati Nacionalni ljudski kongres.

V uvodnem nagovoru kongresu je kitajski premier Li Keqiang napovedal tudi odločen boj proti onesnaževanju. V preteklem tednu je na kitajskem izšel dokumentarec Under the dome, ki kitajski javnosti razkriva stopnjo onesnaženja, kritičen je tudi do ukrepov, ki so do tega privedli. Ogledalo si ga je že več kot 200 milijonov ljudi. Preko državnih medijev pa ga je promovirala tudi partija, domnevno zato, da v napovedanem boju proti velikim onesnaževalcem na svojo stran pridobi javno mnenje.

Indijansko pleme Achuar iz perujske Amazonije je v zunajsodni poravnavi dobilo kompenzacijo od ameriškega naftnega podjetja Occidental Petrolium. Podjetje je med letoma 1971 in 2000 v okolici naftnega črpališča v okolje zlivalo neobdelane odpadne vode, kar je pripadnikom plemena povzročilo zdravstvene težave. Tožba na losangeleškem sodišču je precedenčna, saj gre za prvi primer, ko je ameriško sodišče razsojalo zaradi onesnaževanja ameriškega podjetja v tuji državi. Occidental Petroleum je zahteval, da mora tožba potekati na perujskem sodišču.

Vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije se je odločilo, da prekine varnostno sodelovanje z Izraelom. To je bilo vzpostavljeno po podpisu Óslovskih sporazumov leta 1993. Palestinci potezo opravičujejo z dejstvom, da Izrael ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki mu jih sporazumi nalagajo.

Prekinitev sodelovanja prihaja slab mesec pred vključitvijo Palestine v Mednarodno kazensko sodišče. Palestinci pred sodiščem želijo predstaviti obtožbe zoper Izrael, čemur bi po ameriški zakonodaji sledila prekinitev ameriške pomoči palestinskim oblastem. To bi verjetno v vsakem primeru pripeljalo v končanje efektivnega varnostnega sodelovanja med Izraelom in Palestino, saj ZDA financirajo dobršen del palestinskih varnostnih sil. V Izraelu se bližajo tudi parlamentarne volitve, na katerih opozicija Netanjahujevi vladi očita preveč konfliktno pozicijo tako do Palestine kot do Irana.

V sosednji Siriji so bili v zračnem napadu na severozahodu države, natančneje v sirski provinci Idlib, ubiti štirje vojaški poveljniki al-Nusre, predstavnice skupine al-Qaeda v Siriji. Napad se seveda ni končal zgolj pri številki 4, ubitih je bilo še 20 sirskih vojakov in 14 upornikov. ZDA vpletenost in odgovornost za napad zanikajo, po besedah uradnih sirskih oblasti naj bi bila pobudnica napada kar sirska vojska. Al-Nusra je srčna nasprotnica ISIS-a, torej njihovega glavnega džihadističnega rivala v državi.

Slednji so zadnje čase prezaposleni z uničevanjem iraške kulturne dediščine - trenutno s pomočjo buldožerjev podirajo več kakor 3000 let staro asirsko naselbino Nimrud, pod pretvezo, da jih ogrožajo lažni idoli v obliki kamnitih človeško-živalskih hibridov. Shizofreno ravnanje so Združeni narodi že označili za “vojni zločin”.  

Z drugim, precej močnejšim, a morda nič manj namišljenim zunanjim sovražnikom pa se ukvarjajo poljski poslanci. Po novem se bodo pred rusko grožnjo lahko obvarovali z urjenjem v vojaških veščinah. Trening za obrambo domovine jim bo omogočen, tudi če so starejši od 50 let, kar ne velja za ostale državljane. Poteza je odgovor na zahtevo ene izmed poslank, ki želi biti vzor sonarodnjakom. Predsednik parlamenta pa je oznanil, da je čas, da se narod začne pripravljati na obrambo domovine.

Evropska komisija pripravlja novo ureditev evropske priseljenske politike. Poudarek naj bi bil na enotnejši evropski politiki, ki bo urejala priseljensko problematiko. Največ prahu pa so dvignili načrti komisije, da bi urejanje statusa prišlekov prenesli v države izvora.

Migranti naj bi tako za azil ali dovoljenje za bivanje morali zaprositi na diplomatskih izpostavah evropskih držav zunaj EU. Poleg tega naj bi Evropska unija vzpostavila centre za procesiranje migrantov v tranzitnih državah. Ti centri bi bili po načrtih komisije vzpostavljeni v Nigru, Egiptu, Libanonu in Turčiji. Zapiranje priseljencev v izventeritorialna taborišča, kjer zakoni ciljne države ne veljajo, nam je dobro poznano iz primera Avstralije, njen namen pa je odbijanje beguncev. Komentira Karl Kopp iz organizacije Pro Asyl:

Izjava

 

Evropska centralna banka, krajše ECB, je napovedala, da bo s ponedeljkom začela izvajati program kvantitativnega sproščanja. Od ponedeljka naprej bodo vsak mesec kupili za 60 milijard evrov vrednih državnih obveznic članic evroskupine. Večino odkupovanj bodo sicer opravile centralne banke posameznih držav, ECB bo odkupila le manjši del.

Na Iberskem polotoku je protikorupcijska klima po šestih letih eskalirala. Toliko let je namreč španski preiskovalni sodnik Pablo Ruz potreboval za zbiranje zadostnih dokazov za začetek sojenja proti 40 posameznikom. V največji španski korupcijski aferi, imenovani Gurtel, so obtoženi belovratniškega kriminala - od zlorabe položaja in poneverb do pranja denarja in utaje davkov. Pod pritiskom obtožnic so se znašli trije tajniki trenutne vladajoče Ljudske stranke PP, več nekdanjih županov iz vrst te stranke, koruptivno ravnanje pa je umazalo celo kraljevo sestro. Navedeno za trenutno vladajočo Ljudsko stranko, ki jo decembra čakajo še splošne volitve, seveda ne pomeni nič dobrega.   

Na Fakulteti za družbene vede danes poteka razprava okoljskih iniciativ z naslovom Hidra proti hidravličnemu drobljenju - zaustavimo fracking v Sloveniji. Namen sodelujočih je razviden iz imena dogodka, kot pove Andrej Kurnik, eden izmed organizatorjev, pa se v iniciativi proti tako imenovanemu frackingu želijo vključiti v globalni boj:

Izjava

 

OFF sva pripravila Zwitter in vajenka Maruša.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.