Nacionalni preiskovalni urad je končal preiskavo okoliščin oddaje dela portoroške plaže v najem in kazensko ovadil direktorja javnega podjetja Okolje Piran Gašparja Gašparja Mišiča. Podjetje Okolje Piran je leta 2019 družbama Hotel Palace in MK Group, ki sta v lasti srbskega milijonarja Miodraga Kostića, za 20 let oddalo v najem skoraj 2200 kvadratnih metrov plaže v središču Portoroža. Po obtožbah Nacionalnega preiskovalnega urada naj bi Gašpar Mišič predstavnike Kostićevega podjetja seznanjal z okoliščinami razpisa in se prilagajal njihovim zahtevam. V obdobju zadnjih dveh let je bilo zaradi prirejanja cenitve, pogojev razpisa in kršitev razpisnih pogojev v korist poslovnih interesov Miodraga Kostića javno podjetje Okolje Piran oškodovano za 176 tisoč evrov.

Računsko sodišče je po reviziji financiranja volilnih kampanj na lanskih parlamentarnih volitvah štirim strankam izdalo mnenje s pridržkom, sedmim pa pozitivno mnenje. Mnenje s pridržkom so prejele SDS, Resni.ca, Konkretno in predstavnik madžarske narodne manjšine Ferenc Horvat. Računsko sodišče je odkrilo nepravilnosti v vrednosti 330 tisoč evrov, kar je desetina vseh sredstev, porabljenih v kampanji. Nepravilnosti zajemajo prejemanje nedovoljenih prispevkov, plačevanje stroškov z napačnih računov, prejemanje nedovoljenih brezplačnih storitev občin, neporavnavanje celotnih stroškov volilne kampanje in podcenjevanje vrednosti opravljenih storitev. Slovenska demokratska stranka je v 10 primerih predložila pogodbo z osebami, katerih obstoja ni bilo možno potrditi ali pa te osebe niso lastnice zemljišča, navedenega na pogodbi. Računsko sodišče je ocenilo, da je šlo za fiktivne pogodbe. SDS je z volilnega računa poravnala tudi stroške v vrednosti 60 tisoč evrov, ki jih ne bi smeli obravnavati kot stroške kampanje. Stranka je poleg tega prejela več nedenarnih prispevkov in brezplačnih storitev v nasprotju z zakonom. Denarno protivrednost prispevkov pa je naknadno nakazala humanitarnim namenom. 

Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je prenehala z delom. Vodja skupine Mario Fafangel tudi zapušča mesto predstojnika centra za nalezljive bolezni, ob tem pa je dejal, da je covid-19 obvladljiv z obstoječimi sistemi. Fafangela bo kot predstojnika centra za nalezljive bolezni nasledila nacionalna koordinatorica za cepljenje Marta Grgič Vitek.

Nadaljujemo v tujini. Italijanski parlament je uzakonil vladni odlok, ki otežuje reševanje ljudi v Sredozemskem morju. Ko ladja nevladne organizacije reši ljudi iz morja, mora italijanske oblasti takoj zaprositi za varen pristan in tja odpluti, ne da bi lahko pomagala še drugim utapljajočim se ljudem. Med drugim morajo po zakonu kapitani že na ladji zbirati namere prošenj za mednarodno zaščito, čeprav imajo za to pristojnosti le italijanski državni organi. Za kršitve zakona je zagrožena denarna kazen do 50 tisoč evrov, pa tudi zaseg plovila. 

Tunizijska policija je aretirala Juharja Bena Mbareka, enega vidnejših organizatorjev protestov proti predsedniku Kaisu Saiedu. Mbarek je vodja gibanja državljanov proti državnemu udaru, ki ga je predsednik z zamrznitvijo delovanja parlamenta izvedel pred skoraj dvema letoma. Zapiranje opozicijskih figur se je v Tuniziji začelo po parlamentarnih volitvah, ki so jih državljani decembra in januarja letos bojkotirali. Pred dvema dnevoma so aretirali tudi vodjo Republikanske stranke Isama Čebija in opozicijsko aktivistko Čaimo Isa. Oblasti so tako dodobra pozaprle vodstvo protestov, ki od januarja potekajo proti Saiedu. Protestniki zahtevajo odstop predsednika, ki je lani sprejel ustavo, po kateri je večino politične moči pridobila predsedniška funkcija, omejuje pa vlogo parlamenta in političnih strank.

Libanonsko državno tožilstvo je predsednika libanonske centralne banke Riada Salameha obtožilo pranja denarja in poneverb. Po navedbah državnega tožilstva je Salameh s svojim bratom med letoma 2002 in 2015 poneveril skoraj 300 milijonov evrov. Riad Salameh je med odgovornimi za devalvacijo libanonskega funta in 120-odstotno letno inflacijo. V Libanonu se več kot polovica prebivalcev sooča z relativno revščino, od tega jih približno 16 odstotkov živi v absolutni revščini brez dostopa do osnovnih življenjskih dobrin, kot sta hrana in zdravstvena oskrba. 

Kosovski parlament je ratficiral tri sporazume z državami zahodnega Balkana. Eden izmed sporazumov omogoča brezvizumski prehod med Kosovom ter Bosno in Hercegovino. Državljani obeh držav bodo lahko mejo prehajali z osebnimi izkaznicami. Druga dva sporazuma določata meddržavno priznavanje univerzitetnih diplom in kvalifikacij za zdravnike, zobozdravnike in arhitekte. Študentje so doslej morali za priznavanje diplome, pridobljene na Kosovu, morali plačati stroške med 200 in 500 evri. Sporazume je Kosovo sklenilo z Albanijo, Bosno, Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo.

Na enoletno obletnico ruske invazije v Ukrajini je poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak napovedal postavitev protitankovskih barikad na meji z Belorusijo in Rusijo. Protitankovske barikade so za zdaj postavljene le na meji med Poljsko in rusko kaliningrajsko oblastjo. Błaszczak je pojasnil, da so barikade del poljske obrambne in odvračilne strategije. Poljska je na meji z Belorusijo postavila 181 kilometrov ograje za preprečevanje vstopa migrantov. Postaviti mora še 25 kilometrov ograje. 

OFF je pripravila vajenka Hana, pomagal je Jan.

Vir slike: Brahim Guedich Alpha