OFF Turowa

Aktualno-politična novica
9. 2. 2022 - 15.00
 / OFF

Nemški kancler Olaf Scholz je ob zaostrenih razmerah glede ukrajinskega vprašanja gostil francoskega in poljskega predsednika, Emmanuela Macrona in Andrzeja Dudo. Voditelji tako imenovanega weimarskega trikotnika so v skupni izjavi pozvali Rusijo k začetku dialoga o varnosti na evropski celini in se zavzeli za ohranjanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Obenem so poudarili, da si vojne ne želijo. Macron je v Berlin pripotoval po dveh dneh pogovorov v Kijevu in Moskvi z ukrajinskim in ruskim predsednikom, Volodimirjem Zelenskim in Vladimirjem Putinom. Napovedal je, da se bodo v nemški prestolnici že jutri na ravni svetovalcev nadaljevalo srečanje normandijske četverice, ki ga je pred dvema tednoma gostil Pariz. Napetosti je čez lužo miril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell, ki je ob obisku Washingtona izpostavil, da za Kremelj jedro težav ni Ukrajina, marveč arhitektura varnosti v Evropi, ki jo Rusija izpodbija.

Evropska komisija bo naslednji petek Poljski od evropskih sredstev odtegnila neplačano kazen, ki ji jo je septembra lani naložilo Sodišče Evropske unije, ker država ni upoštevala odrebe o zaprtju rudnika lignita Turow. Ukrep, ki ga bo v tej obliki Evropska komisija uporabila prvič, je napovedal govorec komisije Balazs Ujvari. Znesek petnajst milijonov evrov predstavlja neplačano kazen za prvi mesec od neupoštevanja sicer začasne odredbe Sodišča EU, od 20. septembra do 19. oktobra lani – torej pol milijona evrov za vsak dan, ko bi rudnik v državni lasti Poljske energetske skupine moral biti zaprt, pa ni bil. Češka, ki je bila poleg Nemčije druga tožnica v postopku zaradi okoljske škode, je minuli teden s Poljsko vseeno podpisala dogovor glede rudnika Turow, s čimer je spor med državama vsaj formalno razrešen. Vendar to ne bo vplivalo na odtegnitev evropskih sredstev, na kar se bo Poljska pritožila. Tej državi medtem grozi, da bi lahko ostala brez še večje denarne vsote. Sodišče EU je lani oktobra Poljski namreč naložilo plačilo dnevne kazni milijon evrov, ker vlada Mateusza Morawieckega kljub drugačnim napovedim še ni upoštevala začasne uredbe in ukinila kontroverzne disciplinske zbornice vrhovnega sodišča.

Sodišče v Neaplju je razveljavilo novi statut Gibanja petih zvezd in volitve vodstva stranke, ki so potekale lanskega avgusta. Na njih je bil za predsednika izvoljen nekdanji premier Giuseppe Conte, vendar nezakonito, kot je odločilo sodišče po pritožbi več članov, ki niso imeli volilne pravice. Pritožniki so izpodbijali pogoj, da na volitvah lahko sodelujejo le člani, ki so bili v Gibanju več kot šest mesecev. Conte je zaplet, ki še dodatno krha odnose v največji italijanski vladni in parlamentarni stranki, označil za formalizem. Dejal je, da želi ostati na položaju predsednika Gibanja in da že načrtujejo spremembo statuta. Po javnomnenjskih raziskavah se je podpora Gibanju petih zvezd od leta 2018, ko je na parlamentarnih volitvah dobilo 32 odstotkov glasov, prepolovila. To je še podžgalo boj za prevlado znotraj stranke med Contejem in zunanjim ministrom Luigijem Di Maiem. Ta je pred nekaj dnevi odstopil iz upravnega odbora stranke, ki jo je nekoč vodil. Nesoglasja med Contejem in Di Maiem oziroma strujama, ki ju podpirata, so se pokazala tudi ob volitvah predsednika republike, na katerih si je Conte prizadeval za izvolitev vodje italijanske varnostno-obveščevalne službe Elisabette Belloni, čemur je Di Maio nasprotoval.

Pri perujskem predsedniku je prisegel že četrti vladni kabinet, odkar je Pedro Castillo pred pol leta nastopil svoj mandat. Aníbal Torres, pravosodni minister v zadnjih treh vladah, bo na premierskem položaju nasledil Héctorja Valera, ki je funkcijo opravljal vsega tri dni. Odstopil je, potem ko so perujski mediji poročali, da sta ga leta 2016 njegova žena in hči ovadili zaradi družinskega nasilja. Torresovemu kabinetu, v katerem na položajih ostajata dosedanja finančni in zunanji minister, Oscar Graham in César Landa, mora sedaj v tridesetih dneh zaupnico izglasovati perujski kongres. »El Profe« oziroma učitelj, kot pravijo Castillu, upa, da bo nova vlada presegla notranja trenja, ki so zaznamovala prejšnje, in da bodo preostala dobra štiri leta predsedniškega mandata mirnejša. V prvih šestih mesecih je namreč že prestal glasovanje o ustavni obtožbi, ki so jo vložile opozicijske skrajne desne stranke, obenem pa se je oddaljil od vladajoče marksistične stranke Svobodni Peru. Z njeno podporo je bil Castillo julija lani izvoljen za predsednika, potem pa se je od stranke, ki mu očita preveč centristične ekonomske politike, oddaljil.

Prav ekonomske politike so botrovale protestu v še eni latinskoameriški državi. Več tisoč protestnikov iz približno dvesto gibanj in združenj je zavzelo ulice argentinske prestolnice Buenos Aires, kjer so nasprotovali dogovoru, ki ga je konec januarja z Mednarodnim denarnim skladom sklenil predsednik Alberto Fernández. Dogovor ureja pogoje odplačevanja 38 milijard in pol evrov vrednega posojila, ki ga je leta 2018 najel takratni predsednik Mauricio Macri. Protestniki so opozorili na zgodovino med Argentino in IMF-om, kot se glasi kratica Mednarodnega denarnega sklada, češ da uči, da so vsi dogovori po letu 1983 državo pahnili v strukturne prilagoditve, hiperinflacijo in socialne krize. Od Fernándezove peronistične vlade zato zahtevajo dokaze, da bo tokrat drugače. Zadnji dogovor mora sicer ratificirati še kongres, v katerem koalicija peronistov in kirchneristov nima večine, razklani pa so tudi sami podporniki vlade. Koalicija mora večino zbrati do 22. marca, ko se izteče rok za plačilo 2,5-milijardnega obroka, česar si država po besedah argentinskega finančnega ministra Martína Guzmána pod obstoječimi pogoji ne more privoščiti.

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev za 24. april, kar je prvi možni datum. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 14. februarja, ko bo mogoče vlaganje kandidatur oziroma zbiranje podpisov podpore volivcev posameznim listam kandidatov. Uradna volilna kampanja se bo začela mesec dni pred volitvami, 24. marca, ko je tudi skrajni rok za vložitev kandidatur.

Pahor je na tiskovni konferenci v predsedniški palači tudi napovedal, kako bo po volitvah podelil mandat za sestavo vlade.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness