Voditelji držav članic EU so se v Bruslju sestali na vrhu EU - Turčija. Glavna tema zasedanja so bila pogajanja s Turčijo glede begunske problematike in priključevanje Turčije Evropski uniji. Na zasedanju je bil sprejet skupen akcijski načrt, ki v prvem delu obvezuje države k pomoči 2,2 milijonoma sirskih beguncev v Turčiji. EU je predsedniku turške vlade, Ahmetu Davutoğlu obljubila pomoč v višini treh milijard evrov. Pol milijarde bo zagotovila Evropska komisija, preostali del pa države članice. Od Turčije je v zameno pričakovan povečan nadzor na meji z Grčijo in primerna oskrba beguncev. Drugi del načrta govori o povečanju sodelovanja med državami, da bi preprečili nereguliran prehod beguncev ter zavezo k dvakratnim letnim srečanjem med Turčijo in EU.

Preostanek srečanja je bil namenjen odnosom med Turčijo in EU. Glavna tema je odprava viz za turške državljanje za potovanje znotraj schengenskega območja, katere implementacija je predvidena oktobra naslednje leto, pod pogojem, da se Turčija drži drugih dogovorov. Že decembra letos pa se bodo odprla nova poglavja pridružitvenega pogajanja, prva po letu 2011.

Pred glavnim srečanjem se je nemška kanclerka Angela Merkel sestala z voditelji držav iz Avstrije, Belgije, Finske, Nemčije, Grčije, Luksemburga, Nizozemske in Švedske, kar je motilo nekatere voditelje, vključujoč Cerarja. Zavzela se je za olajšano in manj nevarno pot beguncev v Evropo, državam članicam pa je ponudila možnost priključitve ‘koaliciji voljnih’, če bi želele sprejeti večje število migrantov.

Nadaljujemo s turško-ruskimi odnosi. V odgovor na turško sestrelitev vojaškega lovca je Rusija konec preteklega tedna presegla izmenjavo obtožb in proti Turčiji uvedla vrsto ekonomskih sankcij. Presedniški dekret Vladimirja Putina med drugim predvideva prepoved uvoza določenih izdelkov turških proizvajalcev, prepoved podaljšanja delovnih pogodb turških državljanov v Rusiji po prvem januarju, prepoved prodaje turističnih paketov za izlete v Turčijo in ukinitev letalskih linij med obema državama, prav tako pa bodo Turki za vstop v Rusijo po novem potrebovali vizo.

Turška stran je po začetnih odzivih na incident omilila diplomatsko taktiko, predsednik Recep Tayyip Erdogan je v zadnjih dneh večkrat izrazil obžalovanje glede nesrečnega dogodka, premier Ahmet Davutoglu pa je izrazil upanje, da bo prišlo do državniškega srečanja obeh predsednikov na podnebni konferenci v Parizu. Rusija ob turških odzivih ostaja hladna in ne daje odgovora na pobude po meddržavnih pogovorih. Kremelj namreč sporoča, da od Turčije še vedno pričakuje uradno opravičilo. Vprašanje je, ali bo turška stran pristala na priznanje, saj Erdogan vztraja na tem, da je za sestrelitev kriva Rusija, ker naj bi njeno letalo nedovoljeno letelo v turškem zračnem prostoru. Za celih 17 sekund.

Izrael je do nadaljnjega prekinil stike z institucijami Evropske unije v zadevah palestinsko-izraelskega mirovnega procesa. Odločitev prihaja kot odziv na sprejeto uredbo Evropske unije, da je potrebno izraelske izdelke, proizvedene na območju nezakonitih naselij ustrezno označiti. Sam mirovni proces ostaja zamrznjen od zadnjih propadlih pogovorov aprila 2014, ki jim je sledila izrealska vojaška ofenziva na Gazo. Kljub prekinitvi sodelovanja z Evropsko unijo v mirovnem procesu pa uradni izraelski predstavniki sporočajo, da se bo ločeno sodelovanje z državami članicami nadaljevalo.

V Savdski Arabiji, še edini državi, kjer doslej ženske niso uživale niti delne volilne pravice, je v kampanji za lokalne volitve, ki bodo potekale 12. decembra, tokrat udeleženih nekaj manj kot 6 tisoč kandidatov in, prvič, slabih tisoč kandidatk – vsaj dve kandidatki, sicer aktivistki za enakopravnost žensk, pa so uradniki že diskvalificirali. Nassima al-Sadah, borka za človekove pravice in skorajšnja kandidatka v mestu Qatis, je izjavila, da so ji uradniki pozno v soboto brez obrazložitve sporočili, da so njeno ime odstranili s seznama kandidatov.

Poleg problemov s transportom – v Savdski Arabiji namreč ne smejo voziti – imajo ženske po besedah Sahar Hassan Nasief očitno tudi birokratske probleme: »Jaz sem imela veliko problemov pri registraciji, morala sem hoditi gor in dol in gor in dol, da so zapisali moje ime.« Na prejšnjih volitvah so bili lahko voljeni samo moški, in še to le na polovico sedežev, ostalo polovico pa je določil minister občinskih in podeželskih zadev. Letos bodo izbrani kandidati zasedli dve tretjini sedežev. Tudi starost, pri kateri lahko voliš, se je znižala z 21 na 18 let.

Prominentni turški odvetnik, borec za človekove pravice in zagovornik pravic Kurdov, Tahir Elči, je bil v soboto med novinarsko konferenco ustreljen v Diyarbakirju na jugovzhodu Turčije. Ubit je bil v oboroženem spopadu med policijo in neznanimi napadalci, vse okoliščine spopada pa ostajajo nejasne. V napadu sta umrla tudi dva policista, več novinarjev je bilo ranjenih. Turški predsednik Erdogan trdi, da je šlo za napad Delavske stranke Kurdistana, ki jo označujejo za teroristično organizacijo, ampak zdi se malo verjetno, da bi pripadniki te stranke ubili enega svojih najboljših odvetnikov. Policija je po poročanju Al-jazeere v več delih države preprečila podpornikom Elčija, da bi v nedeljo zjutraj prispeli na njegov pogreb.           

Za nekaj manj kot 200 državnih predstavnikov se začenja dvotedenska podnebna konferenca, ki bo potekala v Parizu. Glavni namen konference je oblikovanje novega podnebnega dogovora. Začrtani cilj pred intenzivnimi pogajanji je popolno prenehanje izpuščanja toplogrednih plinov. Začetek srečanja je zaznamovalo nasilje med policisti in francoskimi podnebnimi aktivisti, ki so se zbrali kljub prepovedi javnega zborovanja, ki velja zaradi nedavnih terorističnih napadov.

V Burkini Faso so se odvile predsedniške volitve, kot posledica lanskoletnih protestov, ki so odnesli dolgoletnega predsednika Blaise Compaorea, ki je vse od nasilnega prevzema oblasti leta 1983 zmagoval volitve v sumljivih okoliščinah. Volitve so potekale brez incidentov, za varnost je skrbelo okoli 25.000 pripadnikov vojske in policije, ki so bili razvrščeni po državi, prisostvovalo pa je tudi okoli 17 tisoč lokalnih in tujih opazovalcev, ki so nadzirali njihov potek. O rezultatih volitev vas obvestimo v naslednjih edicijah OFF-a.

Zveza društev upokojencev Slovenije je javnosti predstavila svoja stališča glede vladne strategije obvladovanja demence do leta 2020. Zveza sicer pozdravlja pripravljenost vlade, da na tem področju ukrepa, vendar kljub temu izražajo določene pomisleke. Glavne pripombe pojasni Anja Cajnko, vodja programa RESje, ki deluje znotraj Zveze.

Izjava.

Transparency International Slovenija je na novinarski konferenci predstavil priporočila o transparentnosti in učinkovitosti inšpekcijskih postopkov. Več o pomanjkljivostih zakonske uredbe inšpekcijsekega dela in predlogih Vid Doria, generalni direktor društva.

Izjava.

Off so pripravili Jošt in vajenca Vid in Barbara.