Ameriški predsednik Barack Obama je odpravil embargo na prodajo orožja Vietnamu, ki traja še od obdobja hladne vojne. Po besedah ameriške strani so to naredili zgolj z namenom normalizirati odnose z Vietnamom. Ne gre zanemariti, da se bo s tem izboljšala možnost Vietnama za obrambo pred vse močnejšo Kitajsko, velesilo, ki je trn v peti ameriški hegemoniji in vse bolj obvladuje Južnokitajsko morje. Vietnam orožje sicer kupuje od Rusije in ima zastarel arzenal še iz časov Sovjetske zveze.

Obama je tudi potrdil smrt vodje afganistanskih talibanov mule Aktarja Mansurja, ki je bil z brezpilotnim letalom ubit v Pakistanu. Mansur je vodil talibane od avgusta lani, pod njegovim vodstvom pa so dosegli največje vojaške uspehe od padca talibanskega režima leta 2001. Pakistan medtem obtožuje Združene države Amerike kršitve svoje suverenosti, saj so napad brez predhodnega obvestila izvedli na njihovem ozemlju.

Turška vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj je na kongresu skoraj soglasno izvolila Binalija Yildrima za novega voditelja stranke. Ta je bil tudi edini kandidat in je postal novi turški premier. Yildrim, bivši minister za transport, pomorstvo in komunikacije ter dolgoletni Erdoganov zaveznik, je že pozval, naj se spremeni ustava tako, da se namesto zdajšnjega parlamentarnega uvede predsedniški sistem. Nurettin Caniklu, vodja poslanske skupine Stranke za pravičnost in razvoj, je pohvalil novega premierja, češ da bo za razliko od prejšnjega razumel, da ima predsednik najvišjo avtoriteto in zadnjo besedo.

Ni pa Turčija edina država z ustavnimi spremembami, ki predsedniku podeljuje določene bonitete. Prebivalci Tadžikistana so se podali na volišča in z veliko večino podprli ustavne spremembe, ki dolgoletnemu predsedniku Emomaliju Rahmonu med drugim omogočajo neomejeno število mandatov. Spremembe prav tako znižujejo minimalno starost predsedniških kandidatov iz 35 na 30 let, kar gre na roke Rahmonovem 29-letnem sinu, ki lahko tako na naslednjih volitvah kandidira za predsednika in nasledi očeta. Spremenjena ustava uvaja tudi prepoved strank, osnovanih na verski podlagi, kar je dober razlog za onemogočanje Stranke islamske prenove. Ta je bila največja opozicijska stranka in je bila tudi 15 let zastopana v parlamentu, dokler prejšnje leto marca ni dosegla parlamentarnega pragu na volitvah. Septembra so jo nato označili za teroristično organizacijo in prepovedali.

Grški parlament je za las sprejel nove varčevalne ukrepe, ki zvišujejo davek na dodano vrednost iz 23 na 24 odstotkov in uvajajo višje davke na gorivo, tobak, alkohol, internet ter avtomobile. Varčevalni paket predvideva tudi ustanovitev novega privatizacijskega sklada in omogočajo prodajo slabih posojil, ki si jih trenutno lastijo grške banke. Uvaja tudi tako imenovani mehanizem za nepredvidene dogodke, ki bo uporabljen samo, če Atene ne izpolnijo svojih fiskalnih ciljev. Ta bo avtomatsko znižal porabo državnega denarja do dva odstotka, če se bo to po podatkih Evrostata izkazalo za potrebno. Med odločanjem o varčevalnih ukrepih so se pred parlamentom že tradicionalno zbrali protestniki, ki jim nasprotujejo.

Po do zdaj znanih rezultatih avstrijskih predsedniških volitev še ni mogoče določiti, ali je zmagovalec svobodnjak Norbert Hofer ali bivši vodja Zelenih Alexander Van der Bellen. Začasni rezultati so trenutno v prid Hoferju z 51.9 odstotka glasov, tik za petami pa mu sledi Van der Bellen z 48.1 odstotka glasov. Zmagovalca bodo odločili glasovi, oddani po pošti, ki jih bodo prešteli danes. Možno je, da bo der Bellen s temi glasovnicami nadoknadil zaostanek za Hoferjem, saj so se do sedaj Zeleni po pošti vedno odrezali bolje od svobodnjakov. Poštnih glasovnic bo po napovedih šefa oddelka za volitve na avstrijskem notranjem ministrstvu Roberta Steina okoli 700 tisoč. O razlogih za uspeh kandidata Zelenih, ki je nedavno še zelo zaostajal za Hoferjem, spregovori Sebastian Fellner, urednik notranjepolitične redakcije avstrijskega časopisa der Standard.

Izjava

Izidi volitev bodo predvidoma znani med 17. in 19. uro.    

Slovenija je končno dobila vsestransko stranko, ki bo lahko zedinila ljudi vseh političnih prepričanj. Zavezništvo Alenke Bratušek se je po vzoru Stranke modernega centra preimenovalo v Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov. Njihov domiselen in vključujoč program bo, kot je poudarila predsednica stranke Alenka Bratušek, obsegal boj za človekove pravice, nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, enakost spolov in mlade.