Pregled dnevnih novic začenjamo v Venezueli. Tamkajšnje vrhovno sodišče je parlamentu začasno odvzelo zakonodajno funkcijo. Pred tem je poslancem že odvzelo imuniteto. V sodbi je parlament obsodilo neupoštevanja sodbe zoper tri opozicijske poslance in posledično razglasilo prevzem izvrševanja parlamentarne moči, ki jih je predalo ustavnemu kabinetu vrhovnega sodišča. Odločitev je sprejeta spričo boja med manjšinjsko vlado predsednika Nicolasa Madura in opozicijo, ki se vleče vse od parlamentarnih volitev konec leta 2015.

Opozicijski koaliciji Omizje za demokratično enotnost so na volitvah namreč do absolutne večine zmanjkali trije sedeži. Absolutna večina bi opoziciji omogočila zamenjavo ustavnih sodnikov in nekaterih visokih uradnikov. Te tri sedeže so opoziciji zagotovili trije predstavniki staroselskih skupnosti. Kmalu po volitvah je Vrhovno sodišče te tri poslance obsodilo na podlagi obtožb o domnevnih volilnih prevarah in so bili prisiljeni odstopiti. A julija 2016 je parlament obsojence ponovno imenoval, kar je vodilo v ponovno sodbo sodišča, ki je parlament obsodilo neupoštevanja sodnih odločitev. Ker trije obsojeni poslanci ne želijo odstopiti, je sedaj, dokler tega ne bodo storili, vrhovno sodišče parlamentu odvzelo zakonodajne pristojnosti.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je predstavil osnutek izhodišč pogajanj z Veliko Britanijo o izstopu iz Evropske unije. Tusk je v izhodiščih ugodil želji Velike Britanije, da se bosta strani, ob strinjanju vseh 27 članic, pogajali o prostotrgovinskem sporazumu, preden bo dogovorjen izstop iz Evropske unije. Slednja pa bo vztrajala, da bo Velika Britanija v prehodni dobi med dogovorjenim izstopom leta 2019 in dogovorjenim prosto trgovinskih sporazumom morala upoštevati pravila Evropske unije. V tem obdobju bo Velika Britanija morala ostati v sodnem in pravnem okviru Evropske unije ter upoštevati svoje dolžnosti proračuna EU. Prav tako bo morala upoštevati pravilo štirih svobod, če bo želela ostati članica enotnega trga do dogovora o prosti trgovini. Vodja pogajanj Evropske unije Michel Barnier bo pogajanja uradno pričel v začetku junija letos.

Izraelske veje oblasti pa delujejo tekoče. Izraelska vlada je izglasovala gradnjo prvih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu po dvajsetih letih. Nove naselbine, ki jih je kabinet vlade potrdil z vsemi glasovi, bodo nastale v kraju Emek Shilo. Samo letos je izraelska vlada potrdila izgradnjo več tisoč domov na okupiranem ozemlju, a so bili ti del naselbinskih načrtov, ki jih je Izrael sprejel pred dvajsetimi leti. Odločitev izraelske vlade o izgradnji naselbin, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, je bila sprejeta dan po zasedanju predstavnikov Arabske lige, ki so potrdili podporo rešitvi dveh držav. Število izraelskih naseljencev na okupiranem Zahodnem bregu od 1996 strmo narašča in trenutno znaša 400 tisoč, število izgrajenih naselbin od leta 2000 pa se vztrajno giba med 1500 in 3000 domovi na leto.

Večne izraelske zaveznice Združene države Amerike pa spreminjajo politiko v Siriji. Nikki Haley, veleposlanica Združenih držav Amerike v Združenih narodih je priznala, da odstavitev Bašarja Al-Asada ni več prioriteta Združenih držav Amerike v Siriji. Združene države vztrajajo pri obtožbi Asada o kršenju človekovih pravic sirskih državljanov, a njegov odstop za ZDA ni več pogoj za konec sirske vojne. Namesto fokusiranja na Asada, se bodo Združene države Amerike raje osredotočile na reševanje vojne v Siriji z dogovori s Turčijo in Rusijo. Odločitev o koncu mandata Asada bi Združene države predale sirskim državljanom na prvih možnih svobodnih volitvah.

Nadaljujemo v Evropi. Interpol je izdal rdečo tiralico za tri visoke predstavnike Srbske radikalne stranke in sodelavce Vojislava Šešlja. Petra Jojića, Vjerico Radeta in Jova Ostojića bo Interpol iskal na zahtevo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je že decembra 2014 omenjene obsodilo, da so dvema pričama v dveh sodnih postopkih proti Šešlju grozili, ju ustrahovali in jima ponujali podkupnine. Od začetka leta 2015 od Srbije sodišče zahteva izročitev obsojencev, a jih ta noče izročiti, češ da po srbski zakonodaji niso izpolnjeni pogoji. Šešelj je bil sicer marca lani s strani haaškega sodišča oproščen vseh obtožb zločinov proti človečnosti in kršitve Ženevske konvencije v Vojvodini, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.

Sosednje Kosovo pa le ne bo ustanavljalo vojske po hitrem postopku. Kot smo poročali v Offsajdu pred dvema tednoma se je predsednik Kosova Hashim Thaci zavzel za hitro transformacijo obrambnih sil v vojsko, ki bi vključevala pet tisoč vojakov ter tri tisoč rezervistov. Thaci pa je sedaj klonil pod pritiskom Severno-atlantske zveze in sprejel, da sprememba obrambnih sil terja spremembo ustavne listine. Kakršnakoli ustavna sprememba pa je odvisna od srbske manjšine, ki ima moč veta. Na ozemlju Kosova od leta 1999 sicer operirajo sile NATA, saj Kosovo ne sme ustanoviti svoje lastne vojske, lahko pa ima posebne obrambne enote.

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je odstopil s funkcije. Odločitev sledi sodbi ljubljanskega delovnega sodišča, ki je zavrnilo njegovo tožbo zoper notranje ministrstvo zaradi domnevno nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Po trditvah sindikata se bo Petrovič pritožil na višje sodišče. Začasni vršilec dolžnosti predsednika je postal dosedanji generalni sekretar Kristjan Mlekuš. Odpuščanje na policiji aprila 2016 je sledilo notranji preiskavi policije, ki je ugotovila, da je več policistov in članov sindikata sodelovalo pri ustavitvi Ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Več sodelavcev se je konec leta 2015 prek Facebooka dogovorilo, da bodo ministra ustavili, Koprivnikar je opravil alkotest, ki je bil negativen.

Off sta pripravila Igor in vajenec Martin.