V Nigeriji Nigru je potekal drugi krog predsedniških volitev, ki so dobile naziv prvega demokratičnega prenosa oblasti po 61 letih od osamosvojitve izpod francoskih kolonialistov. Za predsedniški položaj sta se potegovala bivši predsednik Mahamane Ousmane in nekdanji zunanji minister Mohamed Bazoum iz nigerijske nigrske Stranke za demokracijo in socializem. Absolutne večine, potrebne za izvolitev, ni prejel nihče - Bazoum je osvojil 39 odstotkov glasov, Ousmane pa 17 odstotkov. Bazoum, ki je zmagal v prvem krogu volitev, je bil bližnji sodelavec dosedanjega predsednika Mahamadoua Issoufoua in napoveduje, da bo nadaljeval z njegovo politiko. Issoufa se je predsedniškemu mestu odpovedal lani, ko je sporočil, da si skladno z ustavo ne bo podaljšal svojih dveh mandatov. Drugi krog volitev je v državi, ki jo sicer običajno pestijo udari uporniških skupin, potekal nemoteno pod budnim očesom vojske vse do trenutka, ko se je po vseh oddanih glasovih volilna komisija odpravila k zbirnem mestu. Vozilo, ki je prevažalo člane, je v ruralni pokrajini Dargol na jugozahodu naletelo na mino. V incidentu je umrlo sedem članov volilne komisije, volilne skrinjice pa so izginile.

Libijski notranji minister mednarodno priznane vlade Fati Bašaga je preživel atentat. Napadli so ga na poti s sestanka s predsednikom nacionalne naftne korporacije. Policija je dva napadalca aretirala, tretjega so ubili. Bašaga je s svojimi napovedmi, da namerava razbiti vojaške milice in jih vključiti v uradni varnostni aparat, razjezil številne uporniške skupine v Tripoliju. V Libiji državljanska vojna med silami vlade in uporniki, zvestimi generalu Khalifi Haftarju, traja že od leta 2014. Po sklenitvi mirovnega sporazuma lani je premier libijske vlade Fajez al Saradž oblast prepustil novi izvršni vladi, ki načrtuje, da bo vodila državo do decembrskih volitev. Bašaga je bil eden izmed glavnih kandidatov za prevzem premierskega mesta, vendar so libijski delegati na mirovnih pogovorih, ki so potekali prejšnji mesec v Ženevi in na katerih so sodelovali tudi Združeni narodi, podprli drugega kandidata, Abdula Hamida Dbeibaha. 

V Mjanmaru se protesti zoper državni udar vojaške hunte stopnjujejo. Kljub številnim grožnjam vladajoče vojske je več sto tisoč protestnikov zasedlo ulice mest po celotni državi. Zahtevajo izpustitev demokratično izvoljene predsednice Aung San Su Či, ki jo je vojska ob državnem udaru aretirala skupaj s predsednikom države Vinom Mjintom in drugimi ministri ter visokimi političnimi glavami. Vojska je kot razlog za prevzem države navedla obtožbe o volilni goljufiji na novembrskih parlamentarnih volitvah, ki pa niso bile potrjene. Protestnikom so se danes pridružili tudi delavci, ki so uresničili napoved splošne stavke. 

Turško sodišče je izreklo dve in pol letno zaporno kazen zoper poslanca prokurdske Ljudske demokratske stranke, Omerja Faruka Gergerliogluja.

Gergerliogl je bil obtožen “širjenja teroristične propagande”, skupaj s svojo stranko pa je osumljen tudi povezave s prepovedano Kurdsko delavsko stranko, ki jo turške oblasti obravnavajo kot teroristično organizacijo. Več članom Ljudske demokratske stranke, tretje največje stranke v parlamentu, so že sodili in jih tudi obsodili zaradi domnevnih povezav s terorističnimi organizacijami - dva poslanca sta lani zaradi tega izgubila mesto v parlamentu. 

Na Severnem Irskem sta Demokratična unionistična stranka in stranka ultrskih unionistov napovedali pravno izpodbijanje protokola o Severni Irski, ki je del dogovora o Brexitu. Unionisti so nezadovoljni z novimi regulacijami in s procesi na meji, ki so zahtevani pri trgovanju z dobrinami, ki prihajajo iz preostalega Združenega Kraljestva v Severno Irsko. Nekatera britanska podjetja so zaradi birokratskih nevšečnosti zaustavila pošiljke, zaradi česar supermarketi na Severnem Irskem niso mogli napolniti svojih polic. Po dogovoru, ki ga je dosegel britanski premier Boris Johnson, se Severna Irska, sicer del Združenega Kraljestva, še zmeraj obravnava kot del Evropske unije, in to z namenom, da ne bi prišlo do izpadov zaradi meje med Irsko in Severno Irsko. 

V Bosni in Hercegovini so zaradi ugotovljenih nepravilnosti morali ponoviti lokalne volitve v Srebrenici in Doboju. Volilna komisija je na novembrskih volitvah po številnih pritožbah  prišla do zaključka, da se je v Srebrenici glasovalo z neveljavnimi osebnimi dokumenti in poneverjenimi podpisi volivcev. Poleg tega naj bi v Srebrenici prišlo tudi do kraje glasovnic, v Doboju pa so opozicijske stranke zahtevale razveljavitev volitev zaradi oviranja opazovalcev pri štetju volilnic. V Doboju je županski stol s 67 odstotki podpore prevzel Boris Jerinić, član Zveze neodvisnih socialdemokratov, v Srebrenici je novi župan z 68 glasovi postal Mladen Grujičić, član Koalicije “Skupaj za Srebrenico”. Bošnjaške stranke so volilce pozvale k bojkotu, saj glasovanje ni bilo omogočeno posameznikom z volilno pravico v tujini. Po njihovem mnenju bi jim bila s tem prvič po vojni onemogočena izvolitev kandidatov v mestni svet. 

Nov dan, nova kadrovska menjava. Družba za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, je po neuradnih podatkih imenovala novega izvršnega direktorja upravnega odbora.   Odstavljenega predsednika DUTB Borisa Novaka bo nasledil član največje stranke SDS in nekdanji predsednik novogoriške igralniške in hotelske uprave Hita, Dimitrij Piciga. 

POPRAVEK: Novica o imenovanju novega izvršnega direktorja upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank je stara že dva meseca - DUTB je javnosti  informacijo o novem izvršnem direktorju sporočila 18. decembra 2020.  Dimitrij Piciga, čigar mandat se je začel 23. decembra lani, se je v izvršnem vodstvu DUTB pridružil glavnemu izvršnemu direktorju Mateju Pircu in  Andražu Grumu. Mesto izvršenga direktorja je bilo nezasedeno od septembra lani, ko je Bojan Gantar zapustil položaj. Kljub nekaterim informacijam v medijih, da je Piciga iz krogov stranke SDS, so nam iz DUTB sporočili, da informacija o članstvu v stranki ne drži. Je pa v prejšnjem tednu vseeno prišlo do kadrovskih menjav v upravnem odboru DUTB. Vlada je razrešila neizvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora Borisa Novaka, ki ga je zamenjal Jože Dover. 

Ljubljanska nadškofija bo po pravnomočni razsodbi ljubljanskega višjega sodišča leta 2025 ponovno prevzela lastnino dvorca Goričane, ki je bil doslej v lasti medvoške tovarne papirja. Čestitamo ubogi in ubožni rimskokatoliški cerkvi na Slovenskem, da je s pomočjo božje proste roke trga pridobila še delček nepremične lastnine v svojo zakladnico brez dna.

OFFu je prišla do dna vajenka Urša pod Ajdinim budnim mentorskim očesom.