Pred nekaj urami so se odprla volišča na Irskem, kjer izbirajo novo zasedbo parlamenta. Po zadnjih anketah koalicija desnosredinske stranke Fin Gael premierja Ende Kennyja in laburistov ne bo uspela ohraniti večine. Nove poslance si obetata predvsem centristična Fianna Fáil  in levičarski Sinn Fin. Gospodarska kriza je na Irskem podobno kot v Španiji povzročila destabilizacijo političnega sistema, kjer sta prej dolga leta dominirali dve stranki, in številni opazovalci menijo, da bi lahko volitve povzročile politično krizo, saj bo težko sestaviti vladno koalicijo.

Na volitah so danes tudi Iranci. Volijo nov parlament in nov svet strokovnjakov. Prve volitve po podpisu zgodovinskega jedrskega dogovora z Združenimi državami bodo referendum o vladi predsednika Hassan Rouhanija. Prva poročila nakazujejo na visoko volilno udeležbo, kar bo verjetno pomagalo političnim silam, ki stojijo za predsednikom. Tak rezultat bi oslabil še vedno močne nasprotnike jederskega sporazuma, a bistvene spremembe v zunanji politiki niso verjetne. Pomembne so tudi volitve v svet strokovnjakov, ki je odgovoren za izbiro iranskega vrhovnega voditelja. Člani novega sveta bodo imeli osemletni mandat in bodo zelo verjetno izbrali naslednika Ajatole Alija Kameneija.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na srečanju vladajoče stranke Likud ostro kritizeral britanskega kolega Davida Camerona. Cameron je v sredo v debati v spodnjemu domu britanskega parlamenta povedal, da sicer podpira Izrael, ne podpira pa ilegalnih judovskih naselij na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu. Povedal je tudi, da je bil na nedavnem obisku Izraela iskreno šokiran nad obkolitvijo okupiranega Vzhodnega Jeruzalema z novimi naselji. Netanjahu je povedal, da je “njegov prijatelj David Cameron” pozabil na nekaj osnovnih dejstev o Jeruzalemu. Po njegovih besedah zgolj Izraelska suverenost preprečuje Islamski državi in Hamasu oskrunitev svetih krajev v mestu.

V Siriji bo ob polnoči po lokalnem času začela veljati prekinitev ognja med vladnimi silam in opozicijskimi skupinami, ki sodelujejo na mirovnih pogajanjih v Ženevi.  Glede dogovora, ki so ga dosegli ameriški in ruski diplomati, ostajajo številni pomisleki, saj ne velja za skrajne skupine, kakršni sta Islamska država in fronta Al Nusra. Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura je povedal, da bodo naslednji dnevi ključni za  uspeh mirovnih pogajanj, ki so bila prekinjena v začetku meseca, še preden so sprte strani med seboj začele govoriti.

Apple je na sodišče v Kaliforniji podal svoj odgovor na zahtevo Zveznega priskovalnega urada, da naj odpre in dekodira telefon enega izmed napadalcev terorističnega napada v San Bernardinu. S tem se začenja pravna bitka, ki se bo verjetno vlekla vse do vrhovnega sodišča in bo postavila pravni precedens v določitvi zakonske meje med pooblastili države in pravico do zasebnosti. Apple je po Snowdenovih razkritjih množičnega zbiranja podatkov ameriških obvaščevalnih služb močno okrepil varnost podatkov s sistemom, po katerem niti Apple sam ne more dostopati do podatkov uporabnikov. Kalifornijski tehnološki velikan trdi, da zahteva vlade pomeni, da bi morali spremeniti operacijski sistem svojih telefonov in tako ustvariti tako imenovana “zadnja vrata” v varnostni sistem. Apple so že podprla podjetja Google, Facebook, Twitter in Microsoft.

Zasedanje evropskih notranjih ministrov je še dodatno poglobilo razkole glede ukrepanja v migrantski krizi. Po sestanku ministri niso varčevali z ostrimi izjavami. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je povedal, da grozi razpad sistema, če v prihodnjih desetih dneh ne pride do opaznega napredka. Hkrati je kritiziral enostranske in regionalne ukrepe članic povezave. Slovenska notranja ministrica Györkös Žnidar je povedala, da se s to oceno ne strinja in rešitve Bruslja prihajajo prepočasi ter da bodo z regionalno koordinacijo na tako imenovani balkanski poti nadeljevali. Ministri se bodo ponovno srečali 7. marca na srečanju, kjer bo prisotna tudi Turčija, ki naj bi na svojih mejah Evropi pomagala zajeziti tok migrantov.

Medtem ko Evropa ne more poenotiti svojega odziva na krizo, pa se v Sloveniji nadaljujejo protesti zoper migrante. Danes bosta shoda na Vrhniki in v Lenartu, jutri pa bo v Ljubljani Shod proti strahu zaradi migrantov. Na shodu na Vrhniki bodo protestirali proti nastanitvi migrantov v nekdanji vrhniški vojašnici. Jutri se pripravlja shod proti migrantom še na Trgu Republike v Ljubljani. V odgovor na shode, ki nasprotujejo migrantom, pa Protirasistična fronta brez meja in druge skupine jutri v Ljubljani na Kotnikovi organizira Shod za strpnost. Z njim želijo izraziti nasprotovanje shodom, ki jih zaznamujeta rasizem in nestrpnost. V Protirasistični fronti brez meja pojasnjujejo:

Izjava

Da je bil dogodek, ki ga pripravljajo, težko pričakovan, priča tudi odziv, na katerega so naleteli organizatorji. Ponovno Protirasistična fronta brez meja:

Izjava

Shod za strpnost so že podprli v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Pojasnuje predsednik sindikata Branimir Štrukelj:

Izjava

Ustavno sodišče je razveljavilo še en člen Zakona o registraciji istospolne skupnosti. Sodišče je za neustavnega prepoznalo člen zakona, ki določa, da se postopek registracije istospolne skupnosti lahko opravi zgolj v prostorih upravne enote. Raznospolni pari lahko zakonsko zvezo sklenejo tudi drugje, s čimer so istospolni pari postavljeni v neenak položaj.

OFF je pripravil vajenec Gal.