Izraelski parlament je preklical zakon, sprejet aprila, s katerim je premieru in obrambnemu ministru dovolil začeti vojno brez soglasja vlade. Aprilski zakon jima je razglasitev dovolil v “izredni situaciji”, ki pa ni bila definirana. To nejasno frazo je zamenjala še bolj izredno natančno definirana fraza, da mora pomembnejša vojaška operacija, ki bi lahko privedla do vojne, biti sprejeta “s čim širšo podporo”. Parlament je prav tako razširil sodno oblast upravnega sodišča na ozemlje Zahodnega brega, ki je po mednarodnem pravu palestinsko ozemlje, okupirano s strani Izraela. Tamkajšnji judovski naseljenci bodo po novem formalnopravno izenačeni s prebivalci znotraj mednarodno priznanih meja Izraela.

Tunizijski parlament je sprejel protikorupcijski zakon, po katerem morajo višji uslužbenci javnega sektorja, policije, vojske, novinarji, sodniki ter vodje bank in sindikatov prijaviti lastnino. Predstavniki vlade so nov zakon grandiozno najavili kot nadaljevanje boja proti korupciji, v katerem so lansko leto že pridržali dvajset vidnih poslovnežev.

Nikaraške vladne sile so ponovno vzpostavile nadzor nad opozicijsko četrtjo Monimbo v mestu Masaya. Opozicijski protestniki že od aprila protestirajo proti predsedniku Danielu Ortegi. Združeni narodi dodajajo, da je večina protestnikov neoborožena, medtem ko jih nikaraška vlada označuje za teroriste, ki želijo odstaviti demokratično izvoljeno vlado. Protesti so aprila izbruhnili zaradi načrtovane reforme pokojninskega sistema, ki bi za 22,5 odstotkov povišala prispevke v pokojninsko blagajno in uvedla petodstotni davek na pokojnine hendikepiranih oseb. Protesti so se nato kljub predsednikovi opustitvi reforme nadaljevali zahtevajoč njegov odstop, Ortegova vlada pa je na proteste odgovorila z nasiljem, ki je po ocenah Združenih narodov rezultiralo v 218-ih smrtnih žrtvah. Vlada je sicer na kratkih pogajanjih s protestniki zavrnila obe njihovi zahtevi, tako izvedbo predsedniških volitev naslednje leto kot prisotnost mednarodnih opazovalcev v državi.

Glasovanje v britanskem parlamentu se je po dolgem času obrnilo v prid konzervativne vlade. V boju podpornikov mehkega oziroma trdega brexita je vladni predlog, po katerem bi Velika Britanija po izstopu iz Evropske, izstopila tudi iz carinske unije in sklepala dvostranske trgovinske dogovore, tesno zmagal.

Nemški vladni kabinet je podal predlog za razširitev tako imenovanih varnih držav, katerih prebivalci težje pridobijo status begunca v Nemčiji. Po mnenju vlade so Gruzija, Tunizija, Maroko in Alžirija “varne države izvora”. Posodobljeni seznam omogoča lažjo zavrnitev azilnih prošenj migrantov teh držav ter njihovo lažjo deportacijo. Ti migranti bodo morali dokazati, da so njihova življenja in varnost “posebej” ogrožena, zaradi česar so upravičeni do azila. Kabinetni predlog predlaga tudi, da osebe, ki se, ko prejmejo odločitev o zavrnitvi azila, izobražujejo ali so zaposlene, lahko začasno ostanejo v Nemčiji. Predlog mora podpreti parlament, ki je lani podoben predlog, ki je vključeval omenjene severnoafriške države, že zavrnil.

Evropska komisija je podjetju Google naložila kazen v višini 4,3 milijard evrov zaradi nelegalnega oviranja konkurence in omejevanja potrošnikove izbire. Komisija Google obtožuje, da je preko programske opreme Android, ki je brezplačna in zato napaja tri četrtine vseh pametnih telefonov, na nepošten način izsilila prednost pred drugimi iskalniki. Da bi proizvajalci mobitelov lahko uporabljali brezplačno programsko opremo Android, so tako morali na telefonih kot prvotni spletni iskalnik morali vgraditi Googlov iskalnik. Google zanika, da bi tako oviral svoje tekmece, trdeč, da lahko njihovo opremo vsako podjetje uporablja po lastnih željah in da je prosta uporaba Androida znižala cene pametnih telefonov vseh proizvajalcev. Kazen je s 4,3 milijardami najvišja kazen proti posamičnemu podjetju s strani Komisariata za konkurenco Evropske komisije.

Prebivalci Mislinje so z enourno zaustavitvijo prometa skozi kraj izrazili nujno potrebo po izgradnji hitre ceste, ki bi Koroško povezala z avtocestnim križem. Župan občine Mislinja Bojan Borovnik, tudi udeleženec današnjega protesta, komentira dejanje.

izjava

Vrhovno sodišče je zavrnilo drugo pritožbo Vilija Kovačiča, s katero je želel doseči razveljavitev rezultata drugega referenduma o gradnji drugega tira. Tretjega referenduma torej ne bo.