Informativni program začenjamo na Filipinih. Tamkajšnja vojska je aretirala Ariela Arbitraria, enega od vodij komunističnih upornikov, potem ko je v petek predsednik Rodrigo Duterte razglasil konec premirja z Novo ljudsko vojsko, oboroženim krilom Komunistične partije Filipinov. Duterte je začetek spopadov utemeljil s tem, da so zahteve upornikov prevelike. Uporniki, ki jih Duterte sedaj naslavlja kot teroriste, želijo izpustitev 140 zapornikov. Predstavnik Nove ljudske vojske Jorge Madlos je 1. februarja razglasil konec miru, kot razlog pa navedel prav nepopustljivost pri izpuščanju zapornikov, medtem ko Komunistična partija edina še zavrača prekinitev mirovnih pogajanj. Od konca januarja se ponovno odvijajo manjši spopadi. V zadnjih dveh dneh je tako filipinska vojska zaprla tri upornike, enega pa umorila. Pogajanja o premirju so sicer potekala na Norveškem od avgusta 2016, ko je predsednik izpustil 17 zapornikov. Uporniško gibanje je aktivno od leta 1969 in danes šteje od 3000 do 4000 ljudi.

Podobno gorečnost za dobrobit svoje države kot presednik Duterte pa goji tudi njegova vladna kolegica in ministrica za okolje in naravne vire Regina Lopez. Slednja navkljub nasprotovanju rudarske industrije vztraja, da ne bo preklicala uredbe iz prejšnjega tedna, s katero je ukazala zaprtje 23 od 41-ih rudnikov v državi. V primeru uveljavitve bi država, ki je glavna svetovna izvoznica niklja, prepolovila količino produkcije. Njena odločitev je sicer rezultat naročene raziskave o okoljevarstvenem stanju rudniškega sektorja, vendar so bili priporočeni ukrepi zgolj začasna zaprtja in plačilo kazni. Okoljevarstvena ministrica pa se je v slogu svojega predsednika odločila, da je vendarle potrebno storiti korak več in rudnike preprosto zaprla.

Nekaj tisoč protestnikov se je zbralo pred sodiščem v Barceloni, kjer nekdanjemu katalonskemu predsedniku Arturju Masu sodijo za neposlušnost državi in za napačno ravnanje v vlogi javnega funkcionarja. Novembra 2014 je namreč razpisal neformalni referendum, na katerem je skoraj 90 odstotkov udeležencev na vprašanji “Ali bi Katalonija morala biti država?” in “Ali bi ta država morala biti neodvisna?” odgovorilo z da. Referenduma se je sicer udeležilo le nekaj več kot 40 odstotkov volilnih upravičencev. Če bo Mas spoznan za krivega, ga čaka do 10 let dolga prepoved opravljanja javnih funkcij.

Turške protiteroristične enote so v raciji, ki je potekala v soboto in nedeljo, zaprle več kot 750 ljudi, ki jih sumijo povezave z Islamsko državo. Največja turška racija proti Islamski državi je potekala v 29 provincah. Glavni motiv za operacije naj bi bil novoletni napad na nočni klub Reina, po katerem je Islamska država prevzela odgovornost za 39 smrtnih žrtev. Po poročanju turške državne tiskovne agencije so bili zaseženi organizacijski dokumenti, orožje in knjige, ki jih je napisal Fetullah Güllen.

Tega verskega voditelja predsednik Recep Tayyip Erdogan od julija obtožuje poskusa državnega udara. V imenu konsolidacije oblasti tako še vedno potekajo aretacije domnevnih pripadnikov tako imenovane teroristične organizacije gulenistov. V preteklem tednu je javni tožilec v Ankari izdal 177 nalogov za aretacijo pripadnikov policije na osnovi suma uporabe aplikacije za pošiljanje sporočil ByLock, ki naj bi jo po besedah turških oblasti uporabljali izključno člani organizacije. Od spodletelega državnega udara so sicer turški organi aretirali več kot 40.000 tisoč ljudi zaradi domenvenih povezav z gülenisti.

Če po svetu in doma zidovi rastejo kot za stavo, pa le te rušijo vsaj na Kosovu. Gradbeni stroji so namreč začeli z rušenjem dvometerskega betonskega zidu, ki so ga v bližini mostu čez reko Ibar postavili prebivalci Severne Mitrovice. V slednji prebiva večinsko srbsko prebivalstvo, katerega civilna skupnost je zid postavila decembra lani. Po besedah njegovih graditeljev, naj ta ne bi služil ločevanju, temveč naj bi zgolj utrdil breg reke. Vendar na okoljskem ministrstvu na takšne argumente niso pristali in so izdali odredbo o ustavitvi gradnje že kmalu po njenem začetku. Pred samim rušenjem je bil sicer v soboto podpisan sporazum med županom Severne Mitrovice Goranom Rakićem in kosovskim okoljskim ministrom Feratom Šalo o njegovi odstranitvi. V bližini porušenega zidu je sicer že stala barikada iz kamenja, peska in lokalne straže, ki je omejevala promet prek renoviranega mostu, vendar je bila ta porušena leta 2014, na njenem mestu pa bil zgrajen očitno neučinkoviti Park miru.

V Razvojem centru Novo mesto je potekala seznanitev z vključitvijo združenja Forum romskih svetnikov v Skupnost občin Slovenije. Namen vključitve je doseči večjo izobrazbo romskih svetnikov glede opravljanja te funkcije, ki jo volijo pripradniki romskih skupnosti v 20ih občinah po Sloveniji. Več Darko Rudaš, predsednik Foruma.

Izjava.

Rudaš predvideva tudi dodatno namensko financiranje za občine z romskimi skupnostmi, kar bi omogočilo izobrazbo na pomembnih področjih. Za današnji Off zaključuji Rudaš.

Izjava.

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Martin.